Namen: članek obravnava verodostojnost proračunov lokalnih samouprav v dveh sosednjih državah članicah EU – Sloveniji in Hrvaški. Analizira osem ekonomskih determinant proračunskih odstopanj, opredeljenih kot razlika med načrtovanimi in dejanskimi proračunskimi prihodki ter odhodki, izražena kot delež načrtovanih zneskov. Študija s tem zapolnjuje pomembno vrzel v literaturi, saj prinaša prvo sistematično empirično presojo ekonomskih dejavnikov, ki oblikujejo verodostojnost lokalnih proračunov v Srednji in Vzhodni Evropi, ter ponuja pomembna izhodišča za fiskalno politiko in lokalne javne finance.
Metodologija: analiza temelji na dinamičnem panelnem modelu, ocenjenem s sistemskim GMM, in zajema vseh 768 lokalnih samouprav v Sloveniji in na Hrvaškem v obdobju 2016–2023. Vzorec vključuje 128 mest in 428 občin na Hrvaškem ter 12 mestnih občin in 200 občin v Sloveniji. Empirični okvir upošteva tudi lokalne volilne cikle, in sicer ene volitve pred opazovanim obdobjem in dvoje volitev med njim v obeh državah, da bi čim celoviteje zajel preplet političnih in ekonomskih vplivov na lokalne proračunske prakse.
Ugotovitve: rezultati kažejo, da so proračunska odstopanja pri hrvaških lokalnih samoupravah statistično značilno večja kot pri slovenskih. Hkrati kažejo, da na tekoča proračunska odstopanja pretežno vplivajo njihove odložene vrednosti, kar kaže na visoko stopnjo vztrajnosti verodostojnosti proračunov. Na Hrvaškem je večje število prebivalcev povezano z nižjimi proračunskimi odstopanji pri skupnih prihodkih in kapitalskih odhodkih. V Sloveniji pa so nižja proračunska odstopanja povezana z nižjo stopnjo brezposelnosti, višjimi lastnimi prihodki ter večjo odvisnostjo od državnih ali evropskih dotacij. Rezultati tako kažejo na pomembne meddržavne razlike v vplivu socialno-ekonomskih in fiskalnih dejavnikov na verodostojnost lokalnih proračunov ter poudarjajo potrebo po kontekstno prilagojenih pristopih k fiskalnemu upravljanju.
Izvirnost: študija izvirno prispeva k literaturi, saj združuje celovit zajem lokalnih samouprav z napredno ekonometrično analizo za prepoznavanje ekonomskih determinant verodostojnosti lokalnih proračunov. Hkrati vzpostavlja podlago za razvoj harmoniziranih orodij za ocenjevanje verodostojnosti proračunov, ki so praktično pomembna za krepitev fiskalne transparentnosti, odgovornosti in trajnostnega lokalnega upravljanja v državah EU. Ugotovitve lahko oblikovalcem politik in nosilcem fiskalnega upravljanja pomagajo pri izboljšanju proračunskega načrtovanja in izvrševanja ter s tem prispevajo k učinkovitejšemu zagotavljanju javnih storitev in večji finančni stabilnosti.
|