Podrobno

Vrednotenje učinkov zaviranja proteasoma na živost in fenotip primarnih človeških mezenhimskih matičnih/stromalnih celicah in vitro
ID Blaževič Arko, Ana (Avtor), ID Gobec, Martina (Mentor) Več o mentorju... Povezava se odpre v novem oknu, ID Zupan, Janja (Komentor)

.pdfPDF - Predstavitvena datoteka, prenos (2,54 MB)
MD5: E1B7AEE374E29CFFE6B7AC481FA5FEB1

Izvleček
Ubikvitin–proteasomski sistem (UPS) je osrednji mehanizem za znotrajcelično razgradnjo proteinov. Ključni encim v UPS je konstitutivni proteasom, ki ohranja celično homeostazo z razgradnjo napačno zvitih, poškodovanih ali regulatornih proteinov ter posledično vpliva na regulacijo signalnih poti, uravnavanje celičnega cikla ter druge znotrajcelične procese. Nedavne raziskave poudarjajo pomen teh signalnih poti pri mezenhimskih matičnih/stromalnih celicah (MSC). Študije kažejo, da lahko v vnetnih ali hipoksičnih pogojih konstitutivni proteasom preide v imunoproteasom, kar spremeni fenotip MSC in poveča imunogenost MSC ter dovzetnost za zavrnitev pri alogenski transplantaciji. V okviru magistrske naloge smo želeli ovrednotiti, ali selektivno zaviranje katalitične podenote β5i oziroma β1i v MSC vpliva na njihovo živost ali fenotip. V ta namen smo celice izpostavili selektivnim zaviralcem posameznih podenot. V eksperimentalnih pogojih smo uporabili v klinični praksi uporabljen pan-proteasomski zaviralec karfilzomib ter spojini, ki selektivno zavirata bodisi β1i bodisi β5i podenoto imunoproteasoma. Po izpostavitvi celic smo vrednotili njihovo živost ter morebitni premik v fenotipu celičnih označevalcev CD14, CD19, CD45, CD73 in CD90. Pod danimi eksperimentalnimi pogoji nismo zaznali statistično značilnih učinkov zaviralcev ne na živost ne na izbran fenotip. V nadaljevanju smo izolirali celične supernatante, da bi proučili izločanje citokinov v celično mikrookolje. Analiza rezultatov pretočne citometrije ni pokazala statistično značilnega vpliva zaviralcev proteasoma na izločanje citokinov. Nadalje smo preko kvantitativne verižne reakcije s polimerazo v realnem času (qPCR) želeli izvedeti, kako se spreminja izražanje genov za vaskularni endoteljiski dejavnik A (VEGFA), za indolamin 2,3-dioksigenazo 1 (IDO1) in transformirajoči rastni dejavnik β1 (TGFB1). Statistične analize so pokazale učinek zaviranja proteasoma le na IDO1. Zaključki raziskav so preliminarni in temeljijo na majhnem naboru vzorcev. V nadaljevanju raziskav bi zato povečali število vzorcev, s čimer bi dosegli boljšo statistično reprezentativnost, preučili pa bi tudi vpliv na izražanje omenjenih genov in citokinov po stimulaciji z vnetnimi dejavniki in drugimi stresnimi pogoji, ki spodbudijo premik k imunomodulatornemu fenotipu MSC.

Jezik:Slovenski jezik
Ključne besede:mezenhimske matične/stromalne celice, proteasom/imunoproteasom, fenotip, živost, imunomodulacija, zaviralci proteasomov
Vrsta gradiva:Magistrsko delo/naloga
Tipologija:2.09 - Magistrsko delo
Organizacija:FFA - Fakulteta za farmacijo
Založnik:[A. Blaževič Arko]
Leto izida:2026
PID:20.500.12556/RUL-184072 Povezava se odpre v novem oknu
UDK:616-097:602.9(043.2)
COBISS.SI-ID:282895619 Povezava se odpre v novem oknu
Datum objave v RUL:25.06.2026
Število ogledov:221
Število prenosov:126
Metapodatki:XML DC-XML DC-RDF
:
Kopiraj citat
Objavi na:Bookmark and Share

Sekundarni jezik

Jezik:Angleški jezik
Naslov:In vitro evaluation of proteasome inhibition effects on the viability and phenotype of primary human mesenchymal stem/stromal cells
Izvleček:
Ubiquitin-proteasome system (UPS) is the primary mechanism for intracellular metabolism of proteins, thus regulating numerous cellular processes. The key enzyme in UPS is constitutive proteasome, which maintains cellular homeostasis via degradation of misfolded, damaged or regulatory proteins and consequently affects signalling pathways, cellular cycle and other processes. Recent research emphasizes the role of these signaling pathways in mesenchymal stromal/stem cells (MSCs). Studies show constitutive proteasome can shift into immunoproteasome under inflammatory or hypoxic conditions, which changes MSC phenotype, increases their immunogenicity and susceptibility to rejection in allogeneic transplantation. The goal of this master's thesis was to evaluate effect of selective inhibition of catalytic subunits β5i or β1i in MSC, acquired from either sinovial fluid or periosteum, on their viability or phenotype. We consequently exposed cells to selective inhibitors of specific subunits. We used a clinically-used pan-proteosomal inhibitor carfilzomib and two other compounds, which inhibit either β1i or β5i immunoproteasome subunit. After exposure, we evaluated cells' viability and potential shift in phenotype of clusters of CD14, CD19, CD45, CD73 and CD90. Under set experimental conditions we weren't able to detect any statistically significant changes neither on viability neither on phenotype. Furthermore, we isolated cell supernatants in order to study cytokine secretion in cells' microenviroment with emphasis on most common cytokines in MSC secretome. Flow cytometry analysis showed no statistically significant effect of proteasome inhibitors on cytokine secretion. Lastly, we used quantitative real-time polymerase chain reaction (qPCR) to assess changes in expression of genes encoding vascular endothelial growth factor (VEGFA), indolamine 2,3-dioxygenase 1 (IDO1) and transforming growth factor β1 (TGFB1). Statistical analysis showed effects of inhibition only on expression of IDO1. The conclussions of our study are preliminary and are based on small sample size. We would continue this study with increasing sample size to reach better statistical representativeness. We would also investigate changes in cytokine and gene expression after exposing MSC to inflammatory factors and other stress conditions, which should promote shift towards immunomodulatory MSC phenotype.

Ključne besede:mesenchymal stem/stromal cells, proteasome/immunoproteasome, phenotype, viability, immunomodulation, proteasome inhibitors

Podobna dela

Podobna dela v RUL:
Podobna dela v drugih slovenskih zbirkah:

Nazaj