Vključevanje bralnih dejavnosti v razširjeni program osnovne šole za izboljšanje bralnega razumevanja in bralne samopodobe učencev 4. razreda : magistrsko delo

Kovač, Marija Lejla (avtor), Petek, Tomaž (mentor)

Magistrsko delo obravnava vključevanje bralnih dejavnosti v razširjeni program osnovne šole. Namen raziskave je bil ugotoviti, ali lahko načrtno pripravljene bralne dejavnosti pripomorejo k boljšemu bralnemu razumevanju učencev 4. razreda. Pri učencih eksperimentalne skupine sem dodatno raziskala, ali se po izvedbi dejavnosti pokažejo spremembe v poznavanju bralnih strategij, bralni motivaciji in bralni samopodobi. V teoretičnem delu so predstavljeni bralna pismenost, bralno razumevanje, bralne strategije, bralna motivacija in bralna samopodoba. Predstavljen je tudi razširjeni program osnovne šole kot prostor, ki učencem omogoča drugačne, bolj sproščene in ustvarjalne načine dela z besedili. V empiričnem delu je bil uporabljen mešani raziskovalni pristop. V raziskavi je sodelovalo 20 učencev 4. razreda. Deset učencev je predstavljalo eksperimentalno skupino, ki je bila vključena v načrtovane bralne dejavnosti, deset učencev pa kontrolno skupino, ki teh dejavnosti ni izvajala. Bralno razumevanje sem pri obeh skupinah primerjala s pomočjo predtesta in potesta. Pri učencih eksperimentalne skupine sem dodatno izvedla intervjuje pred izvedbo dejavnosti in po njej, s katerimi sem raziskala spremembe v poznavanju bralnih strategij, bralni motivaciji in bralni samopodobi. V raziskavo je bilo vključenih tudi pet učiteljic, saj je za vključevanje bralnih dejavnosti v razširjeni program pomembno tudi, kako jih doživljajo strokovne delavke, ki takšne dejavnosti načrtujejo oziroma izvajajo. Z njihovimi mnenji sem želela pridobiti vpogled v uporabnost pripravljenih dejavnosti, pogoje za njihovo izvedbo ter možnosti za izboljšave. Rezultati raziskave kažejo, da je eksperimentalna skupina po izvedenih dejavnostih pri bralnem razumevanju napredovala bolj kot kontrolna skupina. Pri učencih eksperimentalne skupine so se pokazale tudi pozitivne spremembe v poznavanju bralnih strategij, odnosu do branja in doživljanju sebe kot bralcev. Učiteljice so dejavnosti ocenile kot uporabne in primerne za delo v razširjenem programu, hkrati pa so poudarile pomen ustreznih gradiv, prilagajanja dejavnosti učencem, dobre organizacije in zadostnega časa za izvedbo. Ugotovitve raziskave kažejo, da lahko razširjeni program predstavlja smiseln prostor za razvijanje bralne pismenosti. Načrtovane bralne dejavnosti lahko učencem ponudijo dodatne priložnosti za delo z besedili ter prispevajo k boljšemu bralnemu razumevanju, večji bralni samopodobi in bolj pozitivnemu odnosu do branja.

• Jezik: Slovenski jezik
• Ključne besede: bralna spretnost, bralna pismenost, bralno razumevanje, bralne strategije, bralna motivacija, bralna samopodoba, razširjen program
• Vrsta gradiva: Magistrsko delo/naloga
• Tipologija: 2.09 - Magistrsko delo
• Organizacija: PEF - Pedagoška fakulteta
• Kraj izida: Ljubljana
• Založnik: M. L. Kovač
• Leto izida: 2026
• Št. strani: 164] str.
• PID: 20.500.12556/RUL-184023
• UDK: 028(043.2)
• COBISS.SI-ID: 282945539
• Datum objave v RUL: 24.06.2026

Sekundarni jezik

• Jezik: Angleški jezik
• Naslov: Integrating reading activities into the extended primary school programme to enhance reading comprehension and students' reading self-concept in the 4th Grade

Izvleček

The theoretical part presents reading literacy, reading comprehension, reading strategies, reading motivation, and reading self-concept. It also presents the extended programme of primary school as a setting that enables pupils to engage with texts in different, more relaxed, and creative ways. The empirical part employed a mixed-methods research approach. The study included 20 fourth-grade pupils. Ten pupils formed the experimental group, which participated in the planned reading activities, while ten pupils formed the control group, which did not take part in these activities. Reading comprehension in both groups was compared using a pre-test and a post-test. In the experimental group, interviews were additionally conducted before and after the implementation of the activities to examine changes in pupils’ knowledge of reading strategies, reading motivation, and reading self-concept. Five teachers were also included in the study, as the integration of reading activities into the extended programme also depends on how such activities are perceived by the teaching staff who plan or implement them. Their opinions provided insight into the usefulness of the prepared activities, the conditions required for their implementation, and possible improvements. The research results indicate that, after the implementation of the activities, the experimental group made greater progress in reading comprehension than the control group. Positive changes were also observed among the pupils in the experimental group in their knowledge of reading strategies, their attitude towards reading, and their perception of themselves as readers. The teachers assessed the activities as useful and suitable for work within the extended programme, while also emphasising the importance of appropriate materials, adapting the activities to pupils, good organisation, and sufficient time for implementation. The findings of the study indicate that the extended programme can represent a meaningful setting for developing reading literacy. Planned reading activities can offer pupils additional opportunities to work with texts and contribute to better reading comprehension, greater reading confidence, and a more positive attitude towards reading.

• Ključne besede: reading literacy, reading comprehension, reading strategies, reading motivation, reading self-concept, extended primary school programme