Analiza farmacevtskih intervencij v sklopu zagotavljanja kakovosti in varnosti v Gorenjskih lekarnah

Pečnik, Teja (avtor), Kerec Kos, Mojca (mentor), Keše, Tanja (komentor)

Farmacevtske intervencije (FINT) so strukturirani ukrepi magistrov farmacije, s katerimi prepoznavajo in odpravljajo težave, povezane z zdravili (TPZ), ter s tem prispevajo h kakovostni in varni obravnavi pacientov. Namen magistrske naloge je bil analizirati kakovost in varnost obravnave pacientov v Javnem zavodu Gorenjske lekarne na podlagi kazalnikov kakovosti in strokovnih kritičnih FINT, ki so jih zabeležili magistri farmacije. V retrospektivno analizo smo vključili podatke o kazalnikih kakovosti za petletno obdobje 2021–2025 in vse strokovne kritične FINT, zabeležene v Gorenjskih lekarnah v obdobju julij–december 2025 (n = 597). Za vsako strokovno kritično FINT smo težavo, povezano z zdravili, opredelili po šifrantu DRP-SLO-V1 (težava, dejavnik tveganja, intervencija, izid), upoštevajoč tudi zdravilno učinkovino in skupino po ATC klasifikaciji. Za boljši vpogled v izvajanje FINT in predloge za izboljšave smo izvedli še anketo med magistri farmacije v Gorenjskih lekarnah. V petletnem obdobju se je delež administrativnih FINT glede na vse FINT zmanjšal za 20,1 %, delež strokovnih kritičnih FINT glede na vse FINT pa povečal s 4,5 % (2021) na 11,3 % (2025), kar kaže na izboljšano prepoznavanje klinično pomembnih napak. V analiziranem polletju so bile vzrok za FINT najpogostejše potencialne težave (98,2 %), najpogostejši dejavniki tveganja pa so bili napačen režim zdravljenja (37,7 %), neustrezna kombinacija zdravil (33,0 %) in napačna izbira zdravila (20,8 %). Glede na klasifikacijo ATC so bile najpogosteje zastopane zdravila za bolezni srca in ožilja (30,0 %), sledila so zdravila za bolezni prebavil in presnove (16,2 %), zdravila z delovanjem na živčevje (14,2 %), zdravila za sistemsko zdravljenje infekcij (11,5 %) in zdravila za bolezni krvi in krvotvornih organov (8,2 %). Farmacevt je v 66,2 % ukrepal samostojno, težave pa je v 89,9 % primerov razrešil v celoti. V anketi je 71 % farmacevtov kot glavno oviro navajalo neodzivnost predpisovalca, 64 % pa bi si jih pri izvajanju FINT želelo več časa. Rezultati potrjujejo, da farmacevti v Gorenjskih lekarnah sistemsko prepoznavajo klinično pomembne napake pri predpisovanju zdravil in s FINT bistveno prispevajo k varnosti pacientov. Ključni predlogi za izboljšanje so okrepitev komunikacije s predpisovalci, več časa, izobraževanja o FINT in posodobitev obrazca za vnos FINT.

• Jezik: Slovenski jezik
• Ključne besede: farmacevtske intervencije, kazalniki kakovosti, težave, povezane z zdravili, DRP-SLO-V1, ATC klasifikacija, Gorenjske lekarne
• Vrsta gradiva: Magistrsko delo/naloga
• Tipologija: 2.09 - Magistrsko delo
• Organizacija: FFA - Fakulteta za farmacijo
• Založnik: [T. Pečnik]
• Leto izida: 2026
• PID: 20.500.12556/RUL-183899
• UDK: 615.1:614.2(497.4)(043.2)
• COBISS.SI-ID: 282484995
• Datum objave v RUL: 20.06.2026

Sekundarni jezik

• Jezik: Angleški jezik
• Naslov: Analysis of pharmaceutical interventions within quality and safety assurance in ‘Gorenjske lekarne’ pharmacies

Izvleček

Pharmaceutical interventions (PI) are structured activities performed by pharmacists to identify and resolve drug-related problems (DRPs), which contribute to the quality and safety of patient care. The aim of this master's thesis was to analyse the quality and safety of pharmaceutical services at Javni zavod Gorenjske lekarne based on quality indicators and critical PIs recorded by pharmacists. The retrospective analysis included quality indicator data for the five-year period 2021–2025 and all critical PIs recorded at Gorenjske lekarne between July and December 2025 (n = 597). For each critical PI, we determined the category according to the DRP-SLO-V1 classification (problem, risk factor, intervention, outcome), the active substance, and the ATC drug group. To gain further insight into PI implementation and identify areas for improvement, a survey was conducted among pharmacists at Gorenjske lekarne. Over the five-year period, the proportion of administrative Pis relative to all Pis decreased by 20,1% and professional critical PIs relative to all PIs increased from 4.5% (2021) to 11.3% (2025), reflecting improved detection of clinically significant prescription errors. In the analysed six-month period, potential problems were the most frequent type (98.2%), and the most common risk factors were inappropriate dosing regimen (37.7%), inappropriate drug combination (33.0%), and inappropriate drug selection (20.8%). By ATC classification, cardiovascular drugs were the most frequently involved (30.0 %), followed by alimentary tract and metabolism drugs (16.2 %), nervous system drugs (14.2 %), systemic anti-infectives (11.5 %), and blood and blood-forming organ drugs (8.2 %). Pharmacists acted independently in 66.2% of cases and fully resolved the problem in 89.9% of cases. In the survey, 71% of pharmacists identified prescriber non-responsiveness as the main barrier, and 64% reported that more time would be the most helpful support in performing PIs. The findings confirm that pharmacists at Gorenjske lekarne systematically detect clinically significant prescribing errors and make a vital contribution to patient safety through PIs. Key recommendations for improvement include strengthening communication with prescribers, allocating more time for PI activities, providing education on PIs, and updating the PI documentation form.

• Ključne besede: pharmaceutical interventions, quality indicators, drug-related problems, DRP-SLO-V1, ATC classification, Gorenjske lekarne