Podrobno

Pogled mladih na vlogo družine pri soočanju z medvrstniškim nasiljem : diplomsko delo
ID Plevnik, Zala (Avtor), ID Grebenc, Vera (Mentor) Več o mentorju... Povezava se odpre v novem oknu, ID Černe, Gaja (Komentor)

.pdfPDF - Predstavitvena datoteka, prenos (2,62 MB)
MD5: 72D0D3965502CD2038733BF4A2ECD078

Izvleček
V svojem diplomskem delu sem raziskovala doživljanja mladih z izkušnjo medvrstniškega nasilja. Osredotočila sem se na to, kako so doživljali vlogo svoje družine v procesu soočanja z medvrstniškim nasiljem in kaj bi potrebovali v procesu podpore, odzivanja, okrevanja ter vključenosti družine v proces podpore in pomoči. V teoretičnem delu sem sprva opredelila pojav medvrstniškega nasilja in poleg različnih oblik ter vlog postavila ločnico med konfliktom in nasiljem. Nadaljevala sem s takojšnjo in procesno intervencijo, ki sta sestavni del Protokola, po katerem morajo ravnati institucije ob zaznavi medvrstniškega nasilja. Zatem sem se osredotočila na družino, pri čemer sem opisala psihodinamske procese, pomen družinske komunikacije in sistemsko-ekološki pogled na človeka. Predstavila sem obdobje mladostništva in opisala specifike družinskega življenja med odraščanjem. Teoretski uvod sem sklenila z opisom k mladostniku in družini usmerjene socialnodelovne prakse na področju medvrstniškega nasilja. V empiričnem delu sem predstavila ugotovitve kvalitativne raziskave, ki temeljijo na intervjujih z vzorcem osmih mladih oseb; petih ženskih sogovornic in treh moških sogovornikov. Vprašanja so bila vezana na izkušnjo medvrstniškega nasilja, družinsko dinamiko, družinske odnose med soočanjem, na ukrepanje, sodelovanje družine v procesu podpore, doživljanje podpore zunanjih institucij in vlogo družine v procesu okrevanja. Ob tem sem spoznala, kako pomembna sta varno družinsko okolje in podporna socialna mreža za mlade z izkušnjo medvrstniškega nasilja. Družina je lahko sicer osrednji varovalni dejavnik, a se pojavlja tudi v čustveno odsotni vlogi, kar dodatno povečuje stisko mladih. Ugotovila sem, da med intervjuvanci prevladujejo izkušnje, kjer so socialne delavke in delavci nastopili v birokratski drži, obenem pa ugotovitve raziskave prav tako opozarjajo na pomanjkljivo, necelovito in pasivno delovanje institucij ter na potrebo po dolgoročni in celostni podpori, ki v procesu soočanja z medvrstniškim nasiljem zajema tako mladostnika kot družino. Za prakso socialnega dela je ključno, da se v prihodnje usmeri v celostno podporo mladostniku in družini v kontekstu medvrstniškega nasilja; tako v sistemu šolstva kot socialnega varstva s poudarkom na širši socialni mreži. Rezultati pričujoče raziskave tako prispevajo k strokovnemu razumevanju področja, obenem pa ponujajo uporabne informacije tudi strokovnim delavcem in delavkam, ki delujejo na področju dela z mladostniki ter družinami.

Jezik:Slovenski jezik
Ključne besede:nasilje, mladostništvo, družinska dinamika, sistemsko-ekološka teorija, okrevanje, socialno delo z družino
Vrsta gradiva:Diplomsko delo/naloga
Tipologija:2.11 - Diplomsko delo
Organizacija:FSD - Fakulteta za socialno delo
Kraj izida:Ljubljana
Založnik:[Z. Plevnik]
Leto izida:2026
Št. strani:136 str.
PID:20.500.12556/RUL-183757 Povezava se odpre v novem oknu
UDK:364.63:316.362.1-053.6
COBISS.SI-ID:283592707 Povezava se odpre v novem oknu
Datum objave v RUL:18.06.2026
Število ogledov:120
Število prenosov:94
Metapodatki:XML DC-XML DC-RDF
:
Kopiraj citat
Objavi na:Bookmark and Share

Sekundarni jezik

Jezik:Angleški jezik
Naslov:Youth Perspectives on the Role of the Family in Coping with Peer Violence
Izvleček:
In my bachelor's thesis, I explored the lived experiences of young people who had experienced peer violence. I focused on how they perceived the role of their family in the process of coping with peer violence and on what they needed in terms of support, response, recovery, and family involvement in the process of psychosocial support and assistance. In the theoretical part, I first defined the phenomenon of peer violence and, alongside outlining its various forms and roles, established a clear distinction between conflict and violence. I then continued with immediate and ongoing intervention, which are integral parts of the Protocol that institutions must follow when peer violence is identified. Afterwards, I focused on the family, describing psychodynamic processes, the importance of family communication, and the systemic-ecological perspective on the individual. I presented the adolescent period and described the specific characteristics of family life during this stage. I concluded the theoretical introduction with a description of social work practice in the field of peer violence that is oriented toward adolescents and their families. In the empirical part, I presented the findings of a qualitative study based on interviews with a sample of eight young people: five female and three male participants. The questions concerned experiences of peer violence, family dynamics, family relationships during the coping process, actions taken, family involvement in the support process, experiences of support from external institutions, and the role of the family in the recovery process. In doing so, I came to understand how important a safe family environment and a supportive social network are for young people who have experienced peer violence. Although the family can be a central protective factor, it can also be emotionally absent, which further increases the distress of young people. I found that the interviewees’ accounts were dominated by experiences in which social workers adopted a bureaucratic stance. At the same time, the findings of the study also point to inadequate, incomplete, and passive institutional responses, as well as to the need for long-term and comprehensive psychosocial support that includes both the young person and the family in the process of coping with peer violence. It is therefore crucial for social work practice to focus on comprehensive support for adolescents and their families in the context of peer violence, both within the education system and the social welfare system, with an emphasis on the wider social network. The results of the present study contribute to the professional understanding of this field and offer useful insights for professionals working with adolescents and families.

Ključne besede:violence, adolescence, family dynamics, systemic – ecological theory, recovery, social work with families

Podobna dela

Podobna dela v RUL:
Podobna dela v drugih slovenskih zbirkah:

Nazaj