Podrobno

Razvoj kemijske pismenosti učencev v neformalnem izobraževalnem okolju : doktorska disertacija
ID Dražić, Alenka (Avtor), ID Devetak, Iztok (Mentor) Več o mentorju... Povezava se odpre v novem oknu

.pdfPDF - Predstavitvena datoteka, prenos (3,66 MB)
MD5: FE05E8E0A65C9099EE231C5226A0BC10

Izvleček
Disertacija obravnava vpliv Programa neformalnega izobraževanja v kemiji (PNIK) na razvoj kemijske pismenosti ter interesa, motivacijskih in kognitivnih dejavnikov pri učencih osmega razreda osnovne šole, ki so v povprečju stari trinajst let. Namen raziskave je bil analizirati, v kolikšni meri program PNIK prispeva k razvoju kemijske pismenosti in kateri osebni (npr. motivacija, samopodoba, formalno-logično mišljenje) ter okoljski dejavniki (npr. učno okolje, sodelovalno učenje) statistično pomembno vplivajo na ta proces. Raziskava se je začela s sistematičnim pregledom literature po metodi PRISMA. Na tej osnovi je bil razvit izviren pedagoški program PNIK in delovni zvezek za učence – Kemijski forenzik –, ki omogoča strukturirano spremljanje učenčevega učenja v neformalnem kontekstu. Program je bil nato izpeljan in preverjen med 100 učenci osmega razreda osnovne šole in je temeljil na kombinaciji kvalitativnih in kvantitativnih metod, kar je omogočilo triangulacijo podatkov in celostno razumevanje učinkov programa. Raziskava je potekala v sedmih med seboj povezanih fazah, ki so sistematično sledile logiki raziskovalnega procesa od zasnove do evalvacije učnih učinkov programa PNIK. V prvi fazi je bil izveden temeljit sistematičen pregled literature o neformalnem izobraževanju v kemiji z uporabo metode PRISMA, ki je omogočil identifikacijo teoretskih in empiričnih vrzeli v obstoječih raziskavah tako na nacionalni kot mednarodni ravni. Na podlagi zbranih spoznanj je bil razvit program neformalnega izobraževanja PNIK; izbrano je bilo tematsko področje, s katerim se lahko udeleženci identificirajo (forenzika), in razvite so bile interaktivne aktivnosti, med katerimi izstopajo eksperimentalne naloge, didaktične simulacije realnih forenzičnih pristopov in druge praktične dejavnosti. Ključen rezultat te faze je bil razvoj učnega pripomočka, delovnega zvezka Kemijski forenzik, ki je služil kot osrednje orodje za strukturirano in aktivno udeležbo učencev v programu. V drugi fazi je sledil izbor šol in udeležencev raziskave. Sodelovanje je bilo ponujeno osnovnim šolam osrednje Slovenije, med katerimi se je za sodelovanje odločilo pet šol. V raziskavo je bilo vključenih 100 učencev osmih razredov, enakomerno porazdeljenih po spolu, ki so obiskovali izbirni predmet poskusi v kemiji. Ob tem so bile zagotovljene vse pravne in etične podlage za izvedbo raziskave, vključno z dovoljenji šol, soglasji staršev in odobritvijo etične komisije Pedagoške fakultete. Tretja faza je bila namenjena pripravi na izvedbo in začetnemu zbiranju podatkov. Učencem in učiteljem je bil predstavljen program PNIK, nato pa so udeleženci izpolnili začetne merske instrumente: test formalno-logičnega mišljenja (TOLT), vprašalnik o razlogih za učenje kemije (VRUK), vprašalnik sodelovalnega učenja (SU) ter začetni preizkus znanja, ki je meril kemijsko pismenost v formalnem učnem okolju (PZKF). Ti podatki so predstavljali osnovo za primerjavo učinkov pred in po izvedbi programa. V četrti fazi je sledila izvedba programa PNIK, ki je obsegala pet srečanj po 90 minut, organiziranih izven rednega pouka, s poudarkom na aktivni vlogi učencev, ki so preko raziskovanja in samostojnega eksperimentiranja usvajali novo znanje ter razvijali kemijsko pismenost. Peta faza je bila namenjena sprotnemu zbiranju podatkov med posameznimi srečanji. Udeleženci so pri vsakem srečanju izpolnjevali naloge v delovnem zvezku Kemijski forenzik, kar je omogočilo podrobno dokumentacijo njihovega učnega procesa. Poleg tega so po vsakem srečanju izpolnili vprašalnika, ki sta merila samopodobo ter individualni in situacijski interes (IUK, OK), po prvem srečanju pa tudi vprašalnik motivacijskega učnega okolja (MoLe). Ves čas izvajanja raziskave so bila izvajana sistematična opazovanja dela učencev, zabeležena na opazovalnih listih. V šesti fazi, na zadnjem srečanju, so učenci ponovno izpolnili vprašalnike (VRUK in MoLe) ter reševali končni preizkus znanja, ki je meril kemijsko pismenost, doseženo v programu neformalnega izobraževanja (PZKN). Poleg tega so bili izvedeni polstrukturirani intervjuji z izbrano skupino 21 učencev, s katerimi je bil omogočen globlji vpogled v doživljanje programa, motivacijske odzive in zaznane učinke učenja. Sedmo, zaključno fazo je predstavljala analiza zbranih podatkov. Kvantitativni podatki iz testov in vprašalnikov so bili analizirani z ustreznimi statističnimi metodami, s čimer so bile ugotovljene razlike pred in po izvedbi programa ter vpliv posameznih dejavnikov na razvoj kemijske pismenosti. Kvalitativna analiza vsebine delovnih zvezkov in intervjujev je dodatno osvetlila doživljanje učencev, kvaliteto interakcij ter notranje dejavnike učenja. Celovit pristop je tako omogočil poglobljeno razumevanje učinkov programa PNIK ter njegovo vrednotenje kot didaktični model za pouk kemije v neformalnem okolju. Rezultati raziskave so bili vodeni in podani skozi štiri raziskovalna vprašanja (RV1–RV4), ki so zajemala kvalitativno analizo učenčeve izkušnje, kvantitativno merjenje kemijske pismenosti in interesov ter analizo vpliva posameznih osebnih in okoljskih dejavnikov na učni uspeh. Kvalitativna analiza (RV1) je pokazala, da učenci program doživljajo kot motivacijsko bogat, eksperimentalno usmerjen in povezan z realnim življenjem, kar spodbuja avtonomijo, radovednost in sodelovanje. Kvantitativni rezultati (RV2) so potrdili statistično značilen napredek v kemijski pismenosti po izvedbi programa. Analiza interesov (RV3) je pokazala statistično značilno povečanje individualnega in situacijskega interesa za kemijo. V okviru raziskovalnega vprašanja RV4 je bila izvedena enosmerna analiza variance (ANOVA), ki je pokazala, da učenci z višjo avtonomno motivacijo, višjo samopodobo pri kemiji, abstraktno ravnijo formalno-logičnega mišljenja ter s pozitivno zaznavo motivacijskega učnega okolja dosegajo statistično značilno višjo raven kemijske pismenosti. Nasprotno pa začetni odnos do sodelovalnega učenja ni imel napovedne moči za učni uspeh. Spol prav tako ni predstavljal statistično pomembnega dejavnika, kar podpira načelo enakih možnosti v naravoslovnem izobraževanju. Z binarno logistično regresijo je bilo potrjeno, da je med vsemi vključenimi spremenljivkami najmočnejši napovednik učnega uspeha začetna raven kemijske pismenosti. Ugotovitve raziskave podpirajo pomen sodobnih didaktičnih pristopov, ki vključujejo učenje kemije v avtentičnem kontekstu ter raziskovalno učenje, kot to omogoča program PNIK. Program se je izkazal kot učinkovit pedagoški model, katerega ključne elemente je smiselno vključevati tudi v formalni izobraževalni proces, saj prispeva k razvoju kemijske pismenosti in spodbuja dolgoročen interes za kemijo in naravoslovne vede.

Jezik:Slovenski jezik
Ključne besede:osnovnošolsko učenje in poučevanje, kemija, osnovnošolci, neformalno izobraževanje, učenje kemije v kontekstu, učenje kemije z raziskovanjem
Vrsta gradiva:Doktorsko delo/naloga
Tipologija:2.08 - Doktorska disertacija
Organizacija:PEF - Pedagoška fakulteta
Kraj izida:Ljubljana
Založnik:A. Dražić
Leto izida:2026
Št. strani:XIII, 135, 36 str.
PID:20.500.12556/RUL-183741 Povezava se odpre v novem oknu
UDK:373.3:54(043.2)
COBISS.SI-ID:282243587 Povezava se odpre v novem oknu
Datum objave v RUL:18.06.2026
Število ogledov:54
Število prenosov:31
Metapodatki:XML DC-XML DC-RDF
:
Kopiraj citat
Objavi na:Bookmark and Share

Sekundarni jezik

Jezik:Angleški jezik
Naslov:The development of primary school students' chemical literacy in non-formal educational environment
Izvleček:
This dissertation investigates the impact of a non-formal forensic chemistry module (NFFCM) on the development of chemical literacy, interest, and motivational and cognitive factors in eighth-grade students, who are on average thirteen years old. The main aim of the study was to analyze the extent to which NFFCM contributes to chemical literacy and to identify which personal factors (e.g., motivation, self-concept, formal-logical thinking) and environmental factors (e.g., learning environment, cooperative learning) significantly influence this process. The research began with a systematic literature review using the PRISMA methodology, which led to the development of an original educational program NFFCM, and a supporting student workbook titled Kemijski forenzik (Chemical detective). This workbook allowed for structured monitoring of students’ learning in a non-formal educational context. The program was implemented and evaluated with a sample of 100 eighth-grade students, combining qualitative and quantitative research methods, which enabled data triangulation and a comprehensive understanding of the program’s effects. The research was carried out in seven interconnected phases, following the logical progression of the research process from conceptualization to the evaluation of learning outcomes. In the first phase, a thorough PRISMA-based literature review identified theoretical and empirical gaps in the field of non-formal chemistry education, both in Slovenia and internationally. Based on these findings, the NFFCM program was designed around a theme students could identify with forensic science and included interactive elements such as experiments, didactic simulations of real forensic approaches and practical tasks. A key outcome of this phase was the development of the Chemical detective workbook, which served as a central tool for structured and active student engagement. The second phase involved selecting participating schools and students. Five schools from Central Slovenia agreed to participate, contributing a balanced sample of 100 students (by gender) enrolled in the elective course Experiments in Chemistry. All ethical and legal requirements were met, including school permissions, parental consent, and approval from the Faculty of Education Ethics Committee. The third phase focused on preparation and initial data collection. The NFFCM program was introduced to students and teachers, followed by the administration of pre-program instruments: the Test of Logical Thinking (TOLT), a questionnaire on reasons for learning chemistry (MO), a cooperative learning scale (CL), and a pre-test assessing chemical literacy in the formal context (PTCF). These served as the baseline for comparing pre- and post-program outcomes. The fourth phase encompassed the implementation of the NFFCM program, which consisted of five 90-minute sessions held outside of regular classes. Emphasis was placed on active student engagement, enabling them to gain knowledge and experience through inquiry-based learning and independent experimentation. The fifth phase involved ongoing data collection during the sessions. Students completed structured tasks in the Chemical detective workbook, which provided detailed documentation of their learning process. After each session, they also completed questionnaires measuring self-concept and individual and situational interest (IiSC, SI), while the motivational learning environment (MoLe) questionnaire was administered after the first session. Throughout the implementation period, systematic observations were conducted by the researcher using structured observation sheets. In the sixth phase, conducted during the final session, students completed post-program questionnaires (MO and MoLe) and took the final chemistry knowledge test (PTCN), which measured chemical literacy acquired through the non-formal learning experience. In addition, semi-structured interviews were conducted with a purposive sample of 21 students, providing deeper insights into their experiences, motivational responses, and perceived learning outcomes. The seventh and final phase focused on data analysis. Quantitative data from tests and questionnaires were analyzed using appropriate statistical methods to assess changes before and after the program and to examine the influence of individual variables on chemical literacy. Qualitative analysis of workbook content and interview transcripts further illuminated student experiences, quality of interaction, and internal learning processes. This comprehensive approach enabled a nuanced evaluation of NFFCM’s effects and its validation as a pedagogical model for chemistry teaching in non-formal contexts. The research findings were structured around four research questions (RQ1–RQ4), covering the qualitative analysis of student experience, quantitative measurement of chemical literacy and interest, and the analysis of personal and contextual predictors of academic success. Qualitative findings (RQ1) showed that students perceived the program as highly engaging, experimentally rich, and closely connected to real life, promoting autonomy, curiosity, and cooperation. Quantitative results (RQ2) confirmed a statistically significant improvement in chemical literacy following the program. The analysis of interest (RQ3) showed a statistically significant increase in both individual and situational interest in chemistry. Within research question RQ4, a one-way analysis of variance (ANOVA) showed that students with higher autonomous motivation, stronger self-concept in chemistry, an abstract level of formal-logical thinking, and a positive perception of the motivational learning environment achieved significantly higher levels of chemical literacy. In contrast, the initial attitude towards cooperative learning did not have predictive power, and gender was not a statistically significant factor, supporting the principle of equal opportunities in science education. Binary logistic regression revealed that the strongest predictor of learning success among all included variables was the initial level of chemical literacy. The research findings confirm the value of modern didactic approaches that include context-based and inquiry-based learning in chemistry, as promoted by the NFFCM program. The program proved to be an effective pedagogical model, whose core elements are worth incorporating into the formal education process, as it contributes to the development of chemical literacy and fosters long-term interest in chemistry and science.

Ključne besede:chemistry, elementary school students, non-formal education, context-based chemistry learning, inquiry-based chemistry

Podobna dela

Podobna dela v RUL:
Podobna dela v drugih slovenskih zbirkah:

Nazaj