V obdobju med obema svetovnima vojnama je sokolsko gibanje igralo pomembno vlogo v telesni kulturi Kraljevine Jugoslavije. Za nadaljnji razvoj sokolskega gibanja je kralj Aleksander podaril meč kot prehodno nagrado za najuspešnejšo sokolsko vrsto na nekaterih državnih tekmovanjih. Tekmovanja za meč kralja Aleksandra so potekala v letih 1925, 1930, 1933, 1937 in 1939. Najuspešnejše vrsta na vseh tekmovanjih za meč kralja Aleksandra je bilo moštvo Sokolskega gibanja Ljubljana. Njihovo visoko kakovost so potrdili številni uspehi kot člani jugoslovanske vrste. Kot člani Sokolskega društva Ljubljana so dobitniki meča kralja Aleksandra pomagali zastopati Kraljevino Jugoslavijo v orodni telovadbi. Moštvo so popeljali do srebrnega odličja v mnogoboju na Svetovnem prvenstvu v Ljubljani leta 1922, četrtega mesta na Olimpijskih igrah leta 1924 v Parizu; srebrnega odličja na Svetovnem prvenstvu leta 1926 v Lyonu, bronastega odličja na Olimpijskih igrah leta 1928 v Amsterdamu, bronastega odličja na Svetovnem prvenstvu leta 1930 v Luksemburgu, šestega mesta na Olimpijskih igrah leta 1936 v Berlinu in bronastega odličja na Svetovnem prvenstvu leta 1938 v Pragi. Tekmovanja za prehodno priznanje "Meč kralja Aleksandra I." so pomembno prispevala k razvoju sokolskega gibanja, orodne telovadbe in telesne kulture nasploh v Kraljevini Srbov, Hrvatov in Slovencev/Jugoslaviji.
|