Sestava na doskočnih krogih se je razvijala skozi preteklo stoletje, pri čemer je bil poudarek na povečevanju moči. Ključna ni absolutna, temveč sorazmerna moč, saj mora vsak telovadec v vesi na krogih premagati učinek težnosti na svoje telo z uporabo značilnosti svojih zgornjih okončin: moči in razsežnosti. Medtem ko je navpična sila, ki jo telovadec proizvaja, enostavno merljiva na pritiskovni plošči, je za natančno merjenje sile v jeklenici potrebna posebna izračunava, saj jeklenice niso popolnoma navpične. Nobena raziskava doslej ni preučila vpliva dolžine jeklenice ali razdalje med krogi (tj. razpona rok telovadca) na napetost, merjeno v jeklenici. Namen te raziskave je preveriti natančnost merilnikov napetosti v primerjavi s pritiskovno ploščo in ponuditi priporočila za njihovo uporabo pri ocenjevanju sorazmerne moči telovadca. Za to je bil izveden statičen obremenitveni postopek z utežmi, ki so znašale od 50 do 80 kg, s povečevanjem po 10 kg (50, 60, 70, 80 kg). Testirane so bile različne razdalje med krogi, od 50 cm (navpične jeklenice – kot 0,0°) do 170 cm (kot 31,1°), z večanjem po 20 cm (tj. 10 cm na vsaki strani). Vsaka utež je bila najprej postavljena na par pritiskovnih plošč (K-Deltas, Kinvent Biomécanique), preden je bila obešena na sredino krogov z jeklenicami, opremljenimi z enosmernimi merilniki napetosti (K-Pull vlečni dinamometri, Kinvent Biomécanique). Največja odstopanja med obema načinoma je bila 10,31 N, kar bi lahko pripisali čitalcu ter razdalji med krogi. Ta članek ponuja jasen odgovor na vprašanja glede učinkov kota in dolžine jeklenice na napetost. Merilniki napetosti so manjša, lažja in cenovno ugodnejša zamenjava pritiskovnim ploščam, pri čemer ostajajo zanesljivi, veljavni in razlikovalni, če je kot jeklenice znan.
|
