Podrobno

Vključevanje učencev in staršev priseljenih s Kosova v slovenske osnovne šole : doktorska disertacija
ID Cahunek, Lea (Avtor), ID Lesar, Irena (Mentor) Več o mentorju... Povezava se odpre v novem oknu

.pdfPDF - Predstavitvena datoteka, prenos (2,56 MB)
MD5: 47CFF9DCA1ED95F993E92994566B58FC

Izvleček
Doktorska disertacija obravnava vključevanje otrok in staršev, priseljenih s Kosova, v slovenske osnovne šole, s posebnim poudarkom na proučevanju socialne vključenosti in učnega uspeha otrok priseljencev s Kosova, oblik nudenja pomoči staršev svojemu otroku pri delu za šolo in načinov sodelovanja staršev s slovensko šolo ter rabe jezikov doma in v šoli. Pri obravnavi omenjenih vidikov izhaja iz predpostavke, da je ustrezno osnovno šolanje učencev priseljencev mogoče zgolj v inkluzivno zasnovanem vzgojno-izobraževalnem okolju, ki upošteva načelo medkulturnosti in raznojezičnost. V teoretičnem delu je poleg konceptov inkluzivnosti, medkulturnosti, večjezičnosti, raznojezičnosti in čezjezikovanja ter sodelovanja staršev s šolo predstavljen tudi proces osamosvajanja države Kosovo, s posebnim poudarkom na razvoju izobraževalnega sistema. Empirični del je zasnovan na kombinirani uporabi kvalitativnih in kvantitativnih metod raziskovanja, in sicer so bili uporabljeni polstrukturirani intervjuji (n = 12), sociometrična preizkušnja v 47 oddelkih (n = 817), vprašalnik za učence v 61 oddelkih (n =1019) in vprašalnik za starše (n = 246). Raziskava je bila izvedena v šolskem letu 2024/25 v krajih, ki so imeli po podatkih Statističnega urada Republike Slovenije najvišji delež priseljencev s Kosova. Rezultati kažejo, da albanski učenci (n = 153) v razrednih socialnih mrežah pogosteje zasedajo bolj obrobne položaje, se večinoma družijo z drugimi Albanci, so redko izbrani s strani drugih sošolcev in si želijo več prijateljev v razredu. V primerjavi s slovenskimi učenci in drugimi priseljenskimi skupinami učencev dosegajo najnižji učni uspeh ter najnižje povprečne ocene pri slovenščini, matematiki in angleščini. Pri tem pa se učna uspešnost Albancev, rojenih v Sloveniji in tistih, ki so se v Slovenijo preselili, ne razlikuje statistično značilno niti pri posameznih predmetih niti pri splošnem učnem uspehu. Po navedbah učencev naj bi v šolskem letu 2023/24 razred ponavljala dobra desetina, medtem ko naj bi po poročanju staršev približno petina njihovih otrok ponavljala razred, pri čemer gre za dva nepovezana vzorca. Analiza kaže, da je nižji učni uspeh deloma povezan z omejeno podporo v domačem okolju. V nudenje pomoči otroku pri delu za šolo so pogosteje vključene matere. Približno polovica mater iz vzorca staršev ima končano največ osnovno šolo. Matere so svoje znanje slovenskega jezika ocenjevale na 6-stopenjski lestvici (od »zelo slabo« do »odlično«), pri čemer se njihova povprečna samoocena giblje okoli ravni »srednje« (M = 2,70). Očetje so svoje znanje ocenili nekoliko višje, prav tako približno na ravni »srednje« (M = 3,20). Le približno tretjina staršev se lahko poleg albanščine sporazumeva tudi v slovenščini; kaže se nizka samoocena razumevanja pisnih besedil v slovenščini. Dve tretjini albanskih učencev poroča, da jim starši pri delu za šolo ne pomagajo, predvsem zaradi neznanja slovenščine ali ker ne znajo pomagati. Da slabše obvladovanje slovenščine in šibko splošno znanje omejuje možnosti neposredne pomoči pri delu za šolo (npr. pri pisanju domače naloge, skupnem učenju), poročajo tudi starši. Z vidika rabe jezikov rezultati potrjujejo obstoj raznolikega jezikovnega repertoarja pri albanskih učencih, pri čemer albanščina ostaja pomemben del vsakdanje komunikacije tudi v šoli. Medtem se več kot polovica staršev, zlasti mater, priseljenih s Kosova, lahko sporazumeva le v albanščini. V jezikovno vse bolj raznolikem šolskem prostoru se kot ključno vprašanje kaže dostopnost podpornih mehanizmov in oblik pomoči, ki bi upoštevali različne jezikovne izhodiščne položaje učencev in njihovih družin. Dve tretjini učencev in malo manjši delež staršev kot eno ključnih manjkajočih oblik podpore pogosto izpostavljajo prisotnost osebe, ki razume albanski jezik, v šoli, približno polovica staršev pa izraža potrebo po prevedenih vabilih in obvestilih v albanski jezik. Ker se albanščina kot samostojna veja indoevropskih jezikov bistveno razlikuje od slovanskih jezikov, to dodatno podkrepi pomen premišljenih jezikovno občutljivih pristopov pri vključevanju učencev in staršev v slovenski vzgojno-izobraževalni prostor. Starši, priseljeni s Kosova, v manjši meri sodelujejo s slovensko šolo, kar je povezano tako s slabšim razumevanjem oziroma z nerazumevanjem slovenskega jezika kot tudi z drugačnimi izkušnjami iz izvornega šolskega sistema, kjer je bil poudarek predvsem na neposrednem osebnem stiku z učitelji. Slovenski šolski prostor pa vse bolj temelji na digitalnih platformah, kar za številne starše, zlasti priseljence, ki še ne obvladajo slovenskega jezika, predstavlja dodatno oviro. Rezultati raziskave kažejo, da je sodelovanje staršev, priseljenih s Kosova, s šolo v Sloveniji v veliki meri socialno-kulturno pogojeno in ga ni mogoče razumeti le kot izraz (ne)zainteresiranosti staršev, temveč predvsem kot odraz strukturnih in komunikacijskih dejavnikov ter pomanjkanja sistematične podpore pri vključevanju v obstoječe oblike sodelovanja.

Jezik:Slovenski jezik
Ključne besede:osnovnošolsko učenje in poučevanje, mladi priseljenci, priseljenci, učenci priseljencev s Kosova, priseljeni starši s Kosova, inkluzivnost, medkulturnost, večjezičnost, raznojezičnost, čezjezikovanje, sodelovanje s šolo, pomoč staršev pri otrokovem delu za šolo, socialni položaj, učna uspešnost, oblike pomoči
Vrsta gradiva:Doktorsko delo/naloga
Tipologija:2.08 - Doktorska disertacija
Organizacija:PEF - Pedagoška fakulteta
Kraj izida:Kranj [i. e. Ljubljana]
Založnik:L. Cahunek
Leto izida:2026
Št. strani:XI, 348 str.
PID:20.500.12556/RUL-183387 Povezava se odpre v novem oknu
UDK:373.3-054.72(043.2)
COBISS.SI-ID:281777923 Povezava se odpre v novem oknu
Datum objave v RUL:12.06.2026
Število ogledov:211
Število prenosov:164
Metapodatki:XML DC-XML DC-RDF
:
Kopiraj citat
Objavi na:Bookmark and Share

Sekundarni jezik

Jezik:Angleški jezik
Naslov:The inclusion of immigrant Kosovar children and their parents into Slovenian primary schools
Izvleček:
The doctoral dissertation discusses the inclusion of children and parents who have immigrated from Kosovo into the Slovenian school system, with particular emphasis on studying social inclusion and the academic achievement of immigrant children from Kosovo, the forms of parental support provided to children in relation to schoolwork, the ways in which parents cooperate with Slovenian schools, and language use at home and at school. In addressing these aspects, the study proceeds from the assumption that the suitable primary education of immigrant pupils is possible only within an educational environment designed for inclusivity, and which considers the principles of interculturalism and multilingualism. In the theoretical part, in addition to the concepts of inclusivity, interculturalism, multilingualism, plurilingualism, translanguaging, and parental cooperation with the school, the process of Kosovo’s independence is also presented, with particular emphasis on the development of its educational system. The empirical part is based on the combined use of qualitative and quantitative research methods, namely semi-structured interviews (n = 12), a sociometric test conducted in 47 classes (n = 817), a student questionnaire administered in 61 classes (n = 1,019), and a parent questionnaire (n = 246). The study was conducted during the 2024/25 school year in locations which, according to data from the Statistical Office of the Republic of Slovenia, had the highest proportion of immigrants from Kosovo. The results indicate that Albanian students (n = 153) more frequently occupy marginal positions within classroom social networks, tend to socialise predominantly among themselves, are rarely selected by other classmates, and express desire for more friends within the class. Compared to Slovenian students and other immigrant groups of students, they achieve the lowest overall academic performance as well as the lowest average grades in Slovenian, mathematics, and English. However, the academic achievement of Albanian students born in Slovenia does not differ statistically significantly from those who immigrated either in individual subjects or in overall academic performance. According to student reports, slightly more than one tenth repeated a grade in the 2023/24 school year, while parent reports indicate that approximately one fifth of their children repeated a grade; these findings are based on two unrelated samples. The analysis indicates that lower academic achievement is partly associated with limited support in home environment. Mothers are more frequently involved in providing assistance with school-related tasks to children. Approximately half of the mothers in the parent sample have completed at most primary education. Mothers assessed their knowledge of the Slovenian language on a six-point scale (from “very poor” to “excellent”), with their average self-assessment being around the “moderate” level (M = 2.70). Fathers rated their knowledge slightly higher, likewise approximately at the “moderate” level (M = 3.20). Only approximately one third of parents are able to communicate in Slovenian in addition to Albanian; a low self-assessment of comprehension of written Slovenian texts was observed. Two thirds of Albanian students report that their parents do not assist them with schoolwork, primarily due to insufficient knowledge of Slovenian or an inability to provide help. Parents likewise report that limited proficiency in Slovenian and weaker overall educational background restrict opportunities for direct assistance with school-related tasks (e.g., writing homework, joint studying). From the perspective of language use, the results confirm the presence of diverse linguistic repertoires among Albanian immigrant students, with Albanian remaining an important component of everyday communication, including at school. Meanwhile, more than half of parents, particularly mothers who immigrated from Kosovo, are able to communicate only in Albanian. In an increasingly linguistically diverse school environment, the accessibility of support mechanisms and forms of assistance that take into account the differing linguistic starting points of students and their families emerges as a key issue. Two thirds of students and a smaller proportion of parents emphasize the presence of a person at school who understands Albanian as one of the key missing forms of support, while approximately half of parents express the need for translated invitations and notices in Albanian. Since Albanian as an independent branch of the Indo-European language family differs significantly from Slavic languages, this further underscores the importance of carefully designed linguistically sensitive approaches in the inclusion of students and parents within the Slovenian educational context. Parents who immigrated from Kosovo are less frequently involved in cooperation with Slovenian schools, which is associated both with limited understanding of Slovenian and with differing experiences from the educational system of origin, where emphasis was placed primarily on direct personal contact with teachers. The Slovenian school environment, however, increasingly relies on digital platforms, which represents an additional barrier for many parents, particularly immigrants who have not yet mastered Slovenian. The results of the study indicate that the cooperation of parents from Kosovo with schools in Slovenia is largely shaped by socio-cultural factors and cannot be understood merely as an expression of parental (dis)interest, but rather as a reflection of structural and communicative factors, as well as the lack of systematic support for integration into existing forms of cooperation.

Ključne besede:students of immigrants from Kosovo, parents who immigrated from Kosovo, inclusivity, interculturalism, multilingualism, plurilingualism, translanguaging, cooperation with schools, parental involvement in a child's schoolwork, social position

Podobna dela

Podobna dela v RUL:
Podobna dela v drugih slovenskih zbirkah:

Nazaj