To doktorsko delo predstavlja numerično modeliranje svetlobe v fotonskih strukturah mehke snovi, kot so holesterični in nematski tekoči kristali, ter uporabo strojnega učenja za karakterizacijo materialov in načrtovanje fotonskih struktur. Numerično delo temelji na simulacijah s končnimi diferencami v časovni (FDTD) in frekvenčni domeni (FDFD), v nekaterih primerih razširjenih za modeliranje interakcije svetlobe s snovjo, ter na nadzorovanem učenju nevronskih mrež. V prvi smeri raziskav pokažemo, da lahko z nadzorovanim strojnim učenjem z nevronskimi mrežami, naučenimi na numerično generiranih podatkih, iz posebnih eksperimentalnih meritev določimo elastične konstante pravega nematskega tekočega kristala. Ta pristop razširimo še na numerične študije rekonstrukcije direktorskega polja iz polarizacijskih mikroskopskih slik ter na optimizacijo direktorskih konfiguracij tekočega kristala, ki Gaussov snop svetlobe preoblikujejo v želeni intenzitetni profil. V drugi smeri proučimo fotonske lastne načine v treh geometrijah holesteričnih tekočekristalnih resonatorjev -- v preprostih planarnih celicah, v planarnih celicah z vgrajeno izotropno plastjo ter v cilindričnih resonatorjih -- in pokažemo, kako so njihove lastne frekvence in faktorji kakovosti odvisni od snovnih in geometrijskih parametrov. V preprostih planarnih celicah iz holesteričnih tekočih kristalov uporabimo tudi lasersko teorijo za primerjavo laserskih pragov v različnih konfiguracijah. Vpeljemo še optično stabilne resonatorje iz holesteričnih tekočih kristalov s posebej zasnovanim površinskim sidranjem, ki ukrivi holesterične plasti, kar zagotavlja stabilnost resonatorja z dobro definiranimi lastnimi načini v prečni smeri, in resonatorje z defekti na površinah, ki neposredno generirajo vrtinčne snope. Modeliramo tudi spektre t.i. ``whispering-gallery'' načinov (WGM) v kapljici tekočega kristala med ohlajanjem preko temperature faznega prehoda med izotropno in nematsko fazo, kjer nematska domena od površine raste navznoter in povzroča premik spektra resonanc. Tretja tema raziskav vključuje numerične simulacije sunkovnih tekočekristalnih mikrolaserjev, sklopljenih s polimernimi valovodi v holesteričnih planarnih mikrostrukturah in v nematski kapljici. Pokažemo, da s kombinacijami črpalnega sunka svetlobe in zakasnjenega sunka z daljšo valovno dolžino, ki z resonančno stimulirano emisijo izčrpa vzbujeno barvilo (STED), lahko nadzorujemo intenziteto izsevane svetlobe iz mikrolaserja v nekaj nanosekundah, s čimer demonstriramo učinkovit mehanizem optičnega stikala iz mehke snovi. Skupaj ti rezultati dokazujejo, da je strojno učenje praktično orodje za karakterizacijo tekočekristalnih materialov in optimizacijo njihovega optičnega odziva, prispevajo k boljšemu razumevanju svetlobnih resonančnih pojavov in laserskega delovanja v strukturah iz tekočih kristalov ter prek numeričnih simulacij pokažejo, da je resonančno stimulirano emisijsko izčrpavanje barvila obetaven proces za uporabo v optičnih stikalih iz mehke snovi. V celoti ti rezultati prispevajo k razvoju novih fotonskih aplikacij v mehki snovi.
|