Podrobno

Socialnodelovna obravnava »mater samohranilk« v Sloveniji med letoma 1955 in 1991 : doktorska disertacija
ID Buda, Tanja (Avtor), ID Leskošek, Vesna (Mentor) Več o mentorju... Povezava se odpre v novem oknu

.pdfPDF - Predstavitvena datoteka, prenos (2,34 MB)
MD5: 3333138BCFB3C91B997FD40168444FE3

Izvleček
Disertacija obravnava zgodovino socialnodelovne obravnave samskih mater v Sloveniji med letoma 1955 in 1991 ter analizira, kako so se v različnih obdobjih socialistične ureditve oblikovali institucionalni in družbeni odzivi na to skupino žensk. Raziskovalna vprašanja so usmerjena v razumevanje, kako je družba v socializmu konstruirala samske matere, katere diskurzivne in institucionalne mehanizme je uporabljala ter kakšne posledice so imele te prakse za položaj žensk in otrok. Osrednji koncept je imunitarna moškost, s katerim avtorica poimenuje sistemsko toleranco do odsotnosti očetov in moških partnerjev iz življenja otrok in mater. Gre za pojav, ki presega individualne odločitve, saj je bil podprt z zakonodajnimi, administrativnimi in kulturnimi mehanizmi, ki so legitimirali neodgovornost moških in prelagali breme skrbi na ženske. Empirična podlaga zajema arhivske spise centrov za socialno delo, članke iz revije Naša žena, diplomske naloge s Fakultete za socialno delo ter intervjuje z upokojenimi socialnimi delavkami. Ti viri omogočajo triangulacijo perspektiv – institucionalne, javno-medijske, akademske in izkustvene – ter celovit vpogled v obravnavano tematiko. V teoretskem okviru se disertacija naslanja na feministične pristope in sociologijo družine, ki patriarhat razumejo kot preplet ekonomskih, institucionalnih in kulturnih mehanizmov. V tem okviru koncept imunitarne moškosti deluje kot inovativno analitično orodje za razumevanje privilegijev moških in njihovih učinkov na družinske politike. Analiza pokaže, da so bile samske matere v obdobju socializma obravnavane predvsem skozi prizmo njihove domnevne »pomanjkljivosti« – odsotnega moškega. Diskurzi v Naši ženi in drugih besedilih so nihali od stigmatizacije v 50. in 60. letih, preko delne legitimacije v 70., do ponovne normativizacije dvostarševske družine v 80. letih. Socialno delo se je večinoma osredotočalo na blaženje posledic ranljivosti, redkeje pa na sankcioniranje moških. Disertacija prispeva k razumevanju zgodovinskih patriarhalnih struktur in njihovih vplivov na socialno delo ter hkrati odpira prostor za refleksijo sodobnih politik, saj številni problemi samskih mater ostajajo aktualni še danes.

Jezik:Slovenski jezik
Ključne besede:enostarševska družina v slovenskem socializmu, mati in otrok, očetovstvo, imunitarna moškost, socialno delo
Vrsta gradiva:Doktorsko delo/naloga
Tipologija:2.08 - Doktorska disertacija
Organizacija:FSD - Fakulteta za socialno delo
Kraj izida:Ljubljana
Založnik:[T. Buda]
Leto izida:2026
Št. strani:256 str.
PID:20.500.12556/RUL-183233 Povezava se odpre v novem oknu
UDK:364:316.362.31(497.12)(043.3)
COBISS.SI-ID:281806083 Povezava se odpre v novem oknu
Datum objave v RUL:09.06.2026
Število ogledov:295
Število prenosov:238
Metapodatki:XML DC-XML DC-RDF
:
Kopiraj citat
Objavi na:Bookmark and Share

Sekundarni jezik

Jezik:Angleški jezik
Naslov:Social work treatment of »single mothers« in Slovenia between 1955 and 1991
Izvleček:
This dissertation investigates the history of social work with single mothers in Slovenia between 1955 and 1991 and examines how institutions and society responded to this group during socialism. It asks how single mothers were constructed, which mechanisms shaped this construction, and what consequences followed for women and children. The central concept introduced is immune masculinity, denoting the systemic tolerance of fathers’ and male partners’ absence from family life. This absence was not treated as an individual choice but was supported by legislative, administrative, and cultural mechanisms that legitimized men’s exemption from responsibility, reproduced gender inequality, and placed the burden of survival and care on women. The study draws on archival case files from social work centres, articles from the magazine Naša žena (Our Woman), student theses from the Faculty of Social Work, and interviews with retired social workers. These sources provide institutional, public, academic, and experiential perspectives. Findings show that single mothers were consistently defined through their supposed “deficiency”—the absent male partner—rather than as legitimate family units. Discourses moved from stigmatization in the 1950s and 1960s, through partial legitimization in the 1970s, to renewed emphasis on the two-parent family in the 1980s. Social work primarily addressed women’s vulnerability but rarely confronted male irresponsibility. By introducing immune masculinity, the dissertation highlights how patriarchal structures shaped socialist institutions and offers critical insights for contemporary social policy, since many challenges faced by single mothers remain unresolved.

Ključne besede:single-parent families in Slovenian socialism, mother and child, fatherhood, immunitary masculinity, social work

Podobna dela

Podobna dela v RUL:
Podobna dela v drugih slovenskih zbirkah:

Nazaj