Podrobno

Spremljanje bioloških označevalcev učinkovitosti in varnosti bioloških zdravil pri bolnikih s kroničnimi vnetnimi črevesnimi boleznimi
ID Urbas, Katja (Avtor), ID Čučnik, Saša (Mentor) Več o mentorju... Povezava se odpre v novem oknu, ID Novak, Gregor (Komentor)

.pdfPDF - Predstavitvena datoteka, prenos (10,97 MB)
MD5: 2ECC78B06E9436E86D69EB652C0A9579

Izvleček
Kronična vnetna črevesna bolezen je kronično vnetno obolenje prebavil, ki vključuje Crohnovo bolezen in ulcerozni kolitis. Zdravljenje je večstopenjsko, v zadnjih letih pa prevladujejo biološka zdravila, kot so zaviralci -tumor nekrotizirajočega dejavnika α, integrinov in interlevkinov. Kljub njihovi učinkovitosti se pri nekaterih bolnikih pojavijo neželeni učinki ali nezadosten terapevtski odziv, zato obstaja potreba po zanesljivih bioloških označevalcih, ki bi omogočili napoved uspešnosti in varnosti zdravljenja. Namen magistrske naloge je bil raziskati vpliv bioloških zdravil na pojavnost izven črevesnih vnetij in novih avtoprotiteles ter opredeliti potencialne biološke označevalce, povezane z odzivom na zdravljenje. V študijo je bilo vključenih 34 bolnikov, od tega 31 zdravljenih z biološkimi zdravili (infliksimab, adalimumab, vedolizumab in ustekinumab) in 3 bolniki zdravljeni z zaviralci Janus kinaze, ki so predstavljali kontrolno skupino. Bolniki so bili obravnavani na Kliničnem oddelku za gastroenterologijo Univerzitetnega kliničnega centra Ljubljana. Laboratorijske analize so bile izvedene v Laboratoriju za imunologijo revmatizma Univerzitetnega kliničnega centra Ljubljana. Z vprašalniki smo ocenjevali izven črevesne simptome, določali smo koncentracije revmatoidnega faktorja, protiteles proti cikličnim cintruliniranim peptidom, protitelesa proti antigenom Sm, U1RNP, Ro, La, Scl-70, Jo-1, PCNA, PM/Scl, SL, Ku in protitelesa proti jedrnim antigenom, serumske koncentracije bioloških zdravil v več časovnih točkah ter koncentracije citokinov in kemokinov pred zdravljenjem in po dveh mesecih od začetka zdravljenja. Odziv na zdravljenje smo opredelili s kliničnimi indeksi Harvey-Bradshaw indeks, oziroma delni Mayo indeks, ter z vrednostmi C-reaktivnega proteina in fekalnega kalprotektina. Statistično značilnih razlik v pojavnosti izven črevesnih simptomov ali novih avtoprotiteles nismo ugotovili, zaznali pa smo predvsem blage mišično-skeletne simptome. Pri bolnikih, zdravljenih z ustekinumabom, so bile koncentracije učinkovine višje pri odzivnikih, medtem ko pri vedolizumabu in zaviralcih TNF-α takšne povezave nismo potrdili. Med spremljanimi citokini in kemokini so se statistično značilne spremembe pojavile pri nekaj označevalcih, zlasti IL-33, ki je pokazal potencialno napovedno vrednost za odziv na zdravljenje. Tudi nekateri drugi citokini in kemokini so se pokazali kot potencialni napovedni označevalci. Za potrditev rezultatov in posploševanje rezultatov na širšo populacijo bodo potrebne nadaljnje študije na večjem vzorcu bolnikov. Ugotovitve prispevajo korak k boljšemu razumevanju odziva na zdravljenje pri bolnikih s KVČB.

Jezik:Slovenski jezik
Ključne besede:kronična vnetna črevesna bolezen, biološka zdravila, vnetje izven črevesja, razvoj avtoprotiteles, biološki označevalci
Vrsta gradiva:Magistrsko delo/naloga
Tipologija:2.09 - Magistrsko delo
Organizacija:FFA - Fakulteta za farmacijo
Založnik:[K. Urbas]
Leto izida:2026
PID:20.500.12556/RUL-183232 Povezava se odpre v novem oknu
UDK:615.32:616.34-002(043.2)
COBISS.SI-ID:281070083 Povezava se odpre v novem oknu
Datum objave v RUL:09.06.2026
Število ogledov:203
Število prenosov:182
Metapodatki:XML DC-XML DC-RDF
:
Kopiraj citat
Objavi na:Bookmark and Share

Sekundarni jezik

Jezik:Angleški jezik
Naslov:Monitoring biomarkers of efficacy and safety of biologics in patients with chronic inflammatory bowel diseases
Izvleček:
Inflammatory bowel disease is a chronic inflammatory disorder of the gastrointestinal tract that includes Crohn’s disease and ulcerative colitis. Treatment follows a stepwise approach, with biological therapies such as tumor necrosis factor- α inhibitors, integrin inhibitors, and interleukin inhibitors currently serving as the cornerstone of therapy. Despite their effectiveness, some patients experience adverse effects or an insufficient therapeutic response, highlighting the need for reliable biological markers to predict treatment efficacy and safety. The aim of this master’s thesis was to evaluate the impact of biological therapy on the occurrence of extraintestinal manifestations and the development of new autoantibodies, as well as to identify potential biomarkers associated with treatment response. A total of 34 patients were included in the study, 31 were treated with biological agents (infliximab, adalimumab, vedolizumab, and ustekinumab) and 3 were treated with Janus kinase inhibitors inhibitors, who serving as controls. Patients were managed at the Department of Gastroenterology, University Medical Centre Ljubljana, while laboratory analyses were performed at the Department of Rheumatology, Immunology Laboratory, University Medical Centre Ljubljana. Extraintestinal symptoms were assessed using questionnaires. Serum levels of rheumatoid factor, anti-cyclic citrullinated peptide antibodies, antibodies against extractable nuclear antigen, and antinuclear antibodies, concentrations of biological drugs at multiple time points, and levels of cytokines and chemokines before treatment and after two months were measured. Treatment response was defined using clinical indices and laboratory parameters, including C-reactive protein and fecal calprotectin. No statistically significant differences were observed in the incidence of extraintestinal manifestations or new autoantibodies, although musculoskeletal symptoms were reported. In patients treated with ustekinumab, higher drug concentrations were associated with a better therapeutic response, while such associations were not confirmed for vedolizumab or TNF-α inhibitors. Among the analyzed inflammatory mediators, selected cytokines and chemokines showed significant changes, with IL-33 demonstrating potential predictive value for treatment response. Additional cytokines and chemokines also showed potential as predictive biomarkers. Further studies with larger patient cohorts are required to validate these findings and enable generalization to a broader population. The findings represent a step toward a better understanding of treatment response in patients with inflammmatory bowel disease.

Ključne besede:inflammatory bowel disease, biological agents, extraintestinal manifestations, development of new autoantibodies, biomarkers

Podobna dela

Podobna dela v RUL:
Podobna dela v drugih slovenskih zbirkah:

Nazaj