Podrobno

Duševne motnje pri osebah s posebnimi potrebami : magistrsko delo
ID Turk, Nina (Avtor), ID Jerman, Janez (Mentor) Več o mentorju... Povezava se odpre v novem oknu

.pdfPDF - Predstavitvena datoteka, prenos (1,07 MB)
MD5: A14EC7AD701DBABC6131422C406D5C84

Izvleček
V magistrskem delu smo raziskali značilnosti in izzive pri otrocih in mladostnikih s posebnimi potrebami, ki so se soočali z duševnimi motnjami. Teoretični del je zajemal pregled duševnih motenj (depresivne motnje, anksiozne motnje, psihotične motnje, samopoškodbeno vedenje, motnje hranjenja itd.), ki so se pojavljale pri različnih skupinah posebnih potreb. Predstavljena je bila strokovna terminologija ter vzroki, dejavniki in vplivi duševnih motenj na izobraževanje in socialno vključenost posameznih skupin posebnih potreb na podlagi domače in tuje literature. Ugotovljeno je bilo, da so bili otroci in mladostniki s posebnimi potrebami zaradi omejitev na področju kognitivnega, telesnega, komunikacijskega in socialnega delovanja še posebej ranljivi za razvoj duševnih motenj. V empiričnem delu smo z uporabo kvalitativnega pristopa in polstrukturiranega intervjuja raziskovali izkušnje šestih strokovnih delavcev z medicinskega in pedagoškega področja. Zanimalo nas je, katere so bile najpogostejše duševne motnje pri mlajši populaciji s posebnimi potrebami ter kakšen je bil vpliv duševnih motenj na njihovo zdravstveno počutje, socialno interakcijo, učenje in kakovost življenja. Rezultati empiričnega dela magistrske raziskave so pokazali, da so strokovni delavci zaznavali porast duševnih motenj pri otrocih in mladostnikih s posebnimi potrebami, pri čemer so bile najpogosteje omenjene anksiozne in depresivne motnje, motnje pozornosti ter različne čustvene in vedenjske težave. Ugotovitve so pokazale, da so duševne motnje pomembno vplivale na počutje otrok, saj so se kazale v povečani čustveni stiski, slabši regulaciji čustev in večji preobremenjenosti, kar je posledično zmanjševalo njihovo splošno kakovost življenja. Posebej izrazit je bil vpliv na učenje in šolsko uspešnost, saj so strokovnjaki poročali o težavah s koncentracijo, spominom, organizacijo dela, zmanjšani motivaciji ter nizki samopodobi. Pogosto se vzpostavi začaran krog, kjer duševne motnje vodijo v slabšo šolsko uspešnost, ta pa dodatno poglablja stiske. Rezultati so prav tako pokazali, da so duševne motnje pomembno vplivale na socialno vključevanje, saj so bili otroci pogosto socialno izolirani, so imeli več težav v odnosih z vrstniki in slabše razvite socialne veščine. Pomembna ugotovitev raziskave je bila vloga specialnih in rehabilitacijskih pedagogov pri prepoznavanju duševnih motenj, saj so otroka spremljali skozi daljše časovno obdobje in spremembe zaznavali predvsem skozi njegovo učno in socialno funkcioniranje. Njihov pristop dopolnjuje medicinski model, zato je interdisciplinarno sodelovanje ključnega pomena. Strokovnjaki poudarjajo individualiziran pristop, strukturirano okolje in celostno obravnavo, hkrati pa izpostavljajo pomanjkanje znanja, izobraževanj ter potrebo po superviziji. Kot izboljšave navajajo preventivo, zgodnje ukrepanje, programe socialno-čustvenih veščin ter večjo ozaveščenost in destigmatizacijo duševnih motenj.

Jezik:Slovenski jezik
Ključne besede:osebe s posebnimi potrebami, psihopatologija, duševne motnje, otroci s posebnimi potrebami, mladostniki s posebnimi potrebami, vloga specialnih in rehabilitacijskih pedagogov.
Vrsta gradiva:Magistrsko delo/naloga
Tipologija:2.09 - Magistrsko delo
Organizacija:PEF - Pedagoška fakulteta
Kraj izida:Ljubljana
Založnik:N. Turk
Leto izida:2026
Št. strani:90 str.
PID:20.500.12556/RUL-183141 Povezava se odpre v novem oknu
UDK:616.89-008.1-056(043.2)
COBISS.SI-ID:280817411 Povezava se odpre v novem oknu
Datum objave v RUL:05.06.2026
Število ogledov:189
Število prenosov:101
Metapodatki:XML DC-XML DC-RDF
:
Kopiraj citat
Objavi na:Bookmark and Share

Sekundarni jezik

Jezik:Angleški jezik
Naslov:Mental disorders in people with special needs
Izvleček:
In the master’s thesis, we explored the characteristics and challenges faced by children and adolescents with special needs who experienced mental health disorders. The theoretical part included an overview of mental disorders (depressive disorders, anxiety disorders, psychotic disorders, self-harming behaviour, eating disorders, etc.) that occurred in different groups of individuals with special needs. Professional terminology, as well as the causes, factors, and impacts of mental disorders on education and social inclusion of various special-needs groups, were presented based on domestic and international literature. It was found that children and adolescents with special needs were particularly vulnerable to the development of mental disorders due to limitations in cognitive, physical, communication, and social functioning. In the empirical part, we used a qualitative approach and semi-structured interviews to explore the experiences of six professionals from medical and educational fields. We were interested in identifying the most common mental disorders among young people with special needs and examining the impact of mental disorders on their health and well-being, social interaction, learning, and quality of life. The results of the empirical research showed that professionals observed an increase in mental disorders among children and adolescents with special needs, with anxiety and depressive disorders, attention disorders, and various emotional and behavioural difficulties being mentioned most frequently. The findings showed that mental disorders significantly affected children’s well-being, manifesting in increased emotional distress, poorer emotional regulation, and greater overload, which consequently reduced their overall quality of life. The impact on learning and academic achievement was particularly pronounced, as professionals reported difficulties with concentration, memory, work organisation, reduced motivation, and low self-esteem. A vicious cycle often developed in which mental disorders led to poorer academic performance, which in turn further deepened distress. The results also showed that mental disorders had a significant impact on social inclusion, as children were often socially isolated, experienced more difficulties in peer relationships, and had less developed social skills. An important finding of the research was the role of special and rehabilitation educators in recognising mental disorders, as they monitored the child over a longer period and observed changes mainly through their learning and social functioning. Their approach complements the medical model, making interdisciplinary cooperation essential. Professionals emphasise an individualised approach, a structured environment, and comprehensive support, while also highlighting the lack of knowledge, training, and the need for supervision. Suggested improvements include prevention, early intervention, social-emotional skills programmes, and greater awareness and destigmatisation of mental disorders.

Ključne besede:mental disorders, children with special needs, adolescents with special needs, the role of special education and rehabilitation teachers.

Podobna dela

Podobna dela v RUL:
Podobna dela v drugih slovenskih zbirkah:

Nazaj