Zaznavanje napak v slikovnih podatkih je temeljni problem računalniškega vida na elektrotehniškem področju obdelave signalov. Med ostalim služi kot orodje za kontrolo kakovosti izdelkov v industriji, za zaznavo ponaredkov v digitalni forenziki, ter za zagotavljanje varnosti sistemov za identifikacijo in verifikacijo oseb pred napadi na področju biometrije. Osrednji izziv pri tem problemu predstavlja pomanjkanje učnih primerov anomalij, ter njihova raznolikost, kar omejuje uporabo nadzorovanih metod zaznavanja napak. Te omejitve so še posebej izražene pri zaznavanju manipulacij obraznih slik, kot so napadi zlivanja obrazov, ki ogrožajo predvsem sisteme za avtomatizirano preverjanje identitete oseb. Ta disertacija naslavlja omenjene omejitve z razvojem enorazrednih metod za zaznavanje anomalij, ki se učijo predvsem iz podatkov brez napak. Fokus disertacije je na robustni in posplošeni zaznavi napadov zlivanja obrazov. Na tem področju v disertaciji predstavimo pet izvirnih prispevkov k znanosti.
V okviru prvega izvirnega prispevka k znanosti predstavimo Y-GAN - enorazredno metodo za zaznavanje anomalij, ki za natančno modeliranje karakteristik podatkov brez napak uporabi razpletanje njihovih latentnih predstavitev v semantične in rezidualne. Čeprav ta pristop uspešno rešuje zaznavo predmetov, ki jih smatramo za anomalije, predlagan model nezadovoljivo modelira distribucijo avtentičnih obrazov v primeru problema zaznave napadov zlivanja obrazov.
Prilagoditev enorazrednega koncepta učenja na problem zaznavanja biometričnih napadov naslovimo z drugim izvirnim prispevkom k znanosti. V okviru tega prispevka razvijemo difuzijsko metodo MAD-DDPM, ki je zmožna matematičnega modeliranja bolj kompleksnih podatkovnih struktur kot so obrazi. MAD-DDPM tako doseže zelo konkurenčno uspešnost zaznavanja napadov, še posebej v primeru sodobnih manipulacij.
Uspešnost zaznave napadov zlivanja obrazov dodatno izboljšamo v okviru tretjega izvirnega prispevka k znanosti z uvedbo samonadzorovanega postopka bogatenja podatkov SelfMAD. Z uporabo množice avtentičnih obrazov SelfMAD simulira raznovrstne slikovne in frekvenčne napake, ki med učenjem algoritmov nadomeščajo prave učne napade.
V nadaljevanju predstavimo četrti izvirni prispevek k znanosti, metodo SelfMAD++, ki združuje samonadzorovano simulacijo anomalij SelfMAD s temeljnimi vizualno-jezikovnimi modeli. Z dvovejnim pristopom, kjer ena veja analizira semantično konsistentnost obrazov, druga pa išče lokalne slikovne napake, SelfMAD++ doseže najsodobnejše rezultate zaznavanja napadov zlivanja obrazov. Pri tem premaga tako uveljavljene nadzorovane obstoječe metode, kot tudi nenadzorovane konkurenčne pristope.
Na koncu disertacije, v okviru petega izvirnega prispevka k znanosti, ovrednotimo tudi zmogljivost velikih večmodalnih jezikovnih modelov (VVJM). Pokažemo, da so ti presenetljivo dobri detektorji obraznih manipulacij, ob uporabi predlaganega protokola ovrednotenja, ki sledi uveljavljenim biometričnim standardom. Čeprav takšni modeli v naši študiji ne presegajo rezultatov namenske metode SelfMAD++, ponujajo interpretabilno zaznavo manipulacij, ki jih opišejo poljudno. Obenem naša študija odpre pot za nadaljne raziskave velikih večmodalnih jezikovnih modelov in njihovo integracijo v biometrične sisteme.
Izvirni znanstveni prispevki te disertacije skupaj ponujajo izboljšane rešitve za problem zlivanja obrazov in konceptualne napotke za načrtovanje robustnih, interpretabilnih, ter etično sprejemljivih biometričnih sistemov.
|