Podrobno

Pravni vidik posvojitve v primerjavi z rejništvom in vloga centra za socialno delo : magistrsko delo
ID Avsenik, Vesna (Avtor), ID Hafner, Miha (Mentor) Več o mentorju... Povezava se odpre v novem oknu

.pdfPDF - Predstavitvena datoteka, prenos (537,11 KB)
MD5: 1B9F484D4C3053FD6D121BB7C99746BC

Izvleček
V magistrski nalogi obravnavam posvojitev in rejništvo kot ključna instituta družinskega prava, namenjena zaščiti otrok, ki ne morejo odraščati v svoji biološki družini. Raziskovanje tega področja razkriva kompleksno prepletanje zakonodaje, strokovne prakse, institucionalnih okvirov in individualnih življenjskih zgodb. Prav ta prepletenost kaže, da pravni predpisi sami po sebi ne morejo v celoti zajeti vseh razsežnosti odločanja o otrokovem življenju, temveč se njihova učinkovitost oblikuje v vsakodnevni praksi strokovnih delavcev, rejniških družin in posvojiteljev. V ospredju tako ostaja človeški vidik, ki opozarja, da so za pravnimi normami vedno konkretna življenja in odnosi. Posvojitev pomeni trajno vključitev otroka v novo družino in vzpostavitev razmerja, ki je po pravnih učinkih enako biološkemu starševstvu. Gre za eno najpomembnejših oblik socialnega starševstva, saj otroku zagotavlja stabilno in trajno okolje. Za posvojitev morajo biti izpolnjeni strogi pogoji. Otrok mora biti brez ustrezne starševske skrbi, posvojitelji pa morajo biti primerni in sposobni zagotoviti varno in spodbudno okolje. Postopek vodi center za socialno delo, končno odločitev pa sprejme sodišče. Rejništvo je na drugi strani praviloma začasna oblika varstva, namenjena premostitvi kriznih razmer v otrokovi biološki družini. Otrok v tem času živi pri rejnikih, vendar praviloma ohranja stike s starši. Namen rejništva je, da se otrok po izboljšanju razmer lahko vrne v domače okolje. V praksi pa pogosto prihaja do odstopanj, saj rejništvo velikokrat traja več let ali celo do polnoletnosti. To odpira pomembna vprašanja glede stabilnosti otrokovega položaja, njegove identitete in občutka pripadnosti. Osrednji problem naloge predstavlja prav neskladje med zakonodajno zasnovo rejništva kot začasnega ukrepa in njegovo dolgotrajno uporabo v praksi. Pomembno vlogo pri obeh institutih imajo centri za socialno delo, ki opravljajo strokovno, podporno in usmerjevalno funkcijo. Pri rejništvu sodelujejo pri namestitvi otroka, pripravi načrta pomoči družini ter spremljanju otrokovega razvoja. Njihovo delo vključuje tudi podporo otroku pri soočanju s travmatičnimi izkušnjami ter pomoč pri prilagajanju na novo okolje. Hkrati nudijo pomoč staršem z namenom izboljšanja družinskih razmer in krepitve starševskih kompetenc, kar povečuje možnosti za varno vrnitev otroka v domače okolje. Kljub pomembni vlogi se centri za socialno delo soočajo z izzivi, kot so dolgotrajni postopki, pomanjkanje kadra in omejeni viri. Posledično lahko družine ne prejmejo pravočasne in zadostne podpore, rejništvo pa se lahko po nepotrebnem podaljšuje, kar za otroka pomeni daljše obdobje negotovosti, zato je ključno, da so odločitve pravočasne, premišljene in usmerjene v otrokovo največjo korist.

Jezik:Slovenski jezik
Ključne besede:posvojitev, rejništvo, center za socialno delo, korist otroka
Vrsta gradiva:Magistrsko delo/naloga
Tipologija:2.09 - Magistrsko delo
Organizacija:FSD - Fakulteta za socialno delo
Kraj izida:Ljubljana
Založnik:[V. Avsenik]
Leto izida:2026
Št. strani:47 str.
PID:20.500.12556/RUL-182884 Povezava se odpre v novem oknu
UDK:347.633:364
COBISS.SI-ID:281044227 Povezava se odpre v novem oknu
Datum objave v RUL:27.05.2026
Število ogledov:219
Število prenosov:129
Metapodatki:XML DC-XML DC-RDF
:
Kopiraj citat
Objavi na:Bookmark and Share

Sekundarni jezik

Jezik:Angleški jezik
Naslov:The legal aspect of adoption versus foster care and the role of the Centre for Social Work
Izvleček:
In my master’s thesis I examine adoption and foster care as key institutions of family law, designed to safeguard children who cannot be raised within their biological families. Research in this field reveals a complex interplay of legislation, professional practice, institutional frameworks, and individual life stories. This interconnectedness exposes how legal rules by themselves cannot fully capture all dimensions of decision-making about a child’s life; rather, their effectiveness is shaped in the daily practice of professionals and foster families as well as adoptive parents. At the forefront remains the human aspect, reminding us that behind legal norms there are always real lives and relationships. Adoption represents the permanent integration of a child into a new family and the establishment of a relationship that is legally equivalent to biological parenthood. It is one of the most important forms of social parenthood, as it provides a child with a stable and lasting environment. Strict conditions must be met: the child must lack adequate parental care, and adoptive parents must be suitable and capable of ensuring a safe and supportive environment. The procedure is led by the center for social work, with the final decision made by the court. Foster care, on the other hand, is generally a temporary form of care, intended to address crisis situations in the child’s biological family. During this time, the child lives with foster parents but usually maintains contact with biological parents. The purpose of foster care is to allow for the child’s return home once conditions improve. In practice, however, foster care often lasts for many years or even until adulthood, raising important questions about the child’s stability, identity, and sense of belonging. The central issue of this thesis is the discrepancy between the legal concept of foster care as a temporary measure, and its prolonged use in practice. I examine whether such situations affect the child’s safety, development, and sense of stability, and whether the system consistently ensures the child’s best interests. Centers for social work play an important role in both institutions, performing professional, supportive, and guiding functions. In foster care, they participate in placing the child, preparing a family support plan, and monitoring the child’s development. Their work also includes supporting children in coping with traumatic experiences and adapting to a new environment, as well as assisting parents in improving family conditions and strengthening their parenting skills, thereby increasing the chances of a safe reunification. Despite their important role, centers for social work face challenges such as lengthy procedures, staff shortages, and limited resources. As result, families may not receive timely and adequate support, and foster care placements may be unnecessarily prolonged, leading to extended periods of uncertainty for the child. It is therefore essential that decisions are timely, well-considered, and focused on the child’s best interests.

Ključne besede:adoption, foster care, centre for social work, child’s best interests

Podobna dela

Podobna dela v RUL:
Podobna dela v drugih slovenskih zbirkah:

Nazaj