Podrobno

Vraževerje kot afektivni psihični konstrukt globljih čustvenih in odnosnih struktur posameznika : magistrsko delo
ID Vodnjov, Eva (Avtor), ID Pate, Tanja (Mentor) Več o mentorju... Povezava se odpre v novem oknu

.pdfPDF - Predstavitvena datoteka, prenos (1,78 MB)
MD5: EB1BDB7B646D4C80BCD6F061ED6892DA

Izvleček
Magistrsko delo preučuje doživljanje vraževernih praks pri posameznikih ter njihov preplet z notranjimi čustvenimi procesi, odnosnimi izkušnjami in sistemom prepričanj. S tematsko analizo intervjujev smo osvetlili subjektivni pomen ritualov, simbolov in verovanj, ki se v življenju udeležencev ne pojavljajo kot naključna ali izolirana dejanja, temveč kot pomemben del njihove psihološke organizacije in vsakdanjega delovanja. Ugotovitve kažejo, da vraževerje presega okvire preprostih iracionalnih prepričanj; deluje kot način reguliranja napetosti, iskanja občutka varnosti in vzpostavljanja nadzora v situacijah, ki jih posamezniki doživljajo kot negotove ali obremenjujoče. Pojav je bil analiziran skozi štiri tematske sklope, oblikovane na podlagi pridobljenih podatkov: elemente vraževerja, ki zajemajo predmete, znamenja in ritualizirana dejanja; funkcije, ki razkrivajo, kako rituali zmanjšujejo tesnobo, omogočajo pripravo na pomembne dogodke ali preprečevanje neželenih izidov; izvor, ki je pogosto povezan s travmatičnimi izkušnjami, medgeneracijskimi vplivi in subjektivnimi potrditvami učinkovitosti rituala; ter posledice, ki kažejo ambivalentno naravo vraževerja kot mehanizma zaščite in hkratne omejitve posameznikove avtonomije. V dinamiki čustev izstopajo tesnoba, strah, krivda, sram in žalost, zaradi katerih vraževerje pogosto deluje kot nadomestna oblika čustvene regulacije. Ritualna dejanja se pojavljajo pod vplivom notranje psihične prisile, njihova nenadna opustitev pa pri udeležencih povzroča občutno psihično stisko. V odnosni dinamiki se kaže, da izkušnje čustvene zanemarjenosti, neenakopravne obravnave ali nasilja v primarni družini ter čustveno neizpolnjujoči bližnji odnosi pomembno vplivajo na oblikovanje notranje negotovosti, znotraj katere vraževerje pridobi funkcijo simbolne opore. V dinamiki prepričanj se vraževerje prepleta z iracionalnimi interpretacijami, ranjeno samopodobo in simbolnimi shemami, ki posamezniku omogočajo vzpostavljanje subjektivnega reda in smisla v svetu, ki ga doživlja kot nepredvidljivega ali ogrožujočega. Celovito gledano se vraževerje pokaže kot psihološko kompleksen pojav, ki posamezniku v kontekstu čustvene in odnosne ranljivosti omogoča preživetje, pomiritev in vzdrževanje notranjega ravnovesja. Ne gre zgolj za niz neracionalnih prepričanj, temveč za strategijo regulacije stiske, ki se oblikuje na presečišču afektov, odnosov in interpretativnih shem.

Jezik:Slovenski jezik
Ključne besede:vraževerje, čustvena regulacija, odnosna dinamika, iracionalna prepričanja, tematska analiza, subjektivno doživljanje
Vrsta gradiva:Magistrsko delo/naloga
Tipologija:2.09 - Magistrsko delo
Organizacija:TEOF - Teološka fakulteta
Status publikacije:Objavljeno
Različica publikacije:Objavljena publikacija
Kraj izida:Ljubljana
Založnik:[E. Vodnjov]
Leto izida:2026
Št. strani:1 spletni vir (1 datoteka PDF (VI, 105, II str.))
PID:20.500.12556/RUL-182605 Povezava se odpre v novem oknu
UDK:159.942:398.3(043.2)
COBISS.SI-ID:282193923 Povezava se odpre v novem oknu
Datum objave v RUL:19.05.2026
Število ogledov:229
Število prenosov:155
Metapodatki:XML DC-XML DC-RDF
:
Kopiraj citat
Objavi na:Bookmark and Share

Sekundarni jezik

Jezik:Angleški jezik
Naslov:Superstition as an affective psychic construct of an individual’s deeper emotional and relational structures
Izvleček:
The master’s thesis explores individuals’ experiences of superstitious practices and examines how these practices intertwine with their emotional processes, relational experiences, and internal belief systems. Through thematic analysis of interviews, we illuminated the subjective meaning of rituals, symbols, and beliefs, which do not appear in participants’ lives as random or isolated behaviours but as integral components of their psychological organisation and everyday functioning. The findings show that superstition extends beyond the scope of simple irrational beliefs; it functions as a means of regulating internal tension, seeking a sense of safety, and establishing control in situations perceived as uncertain or distressing. The phenomenon was analysed through four thematic dimensions derived from the collected data: the elements of superstition, encompassing objects, signs, and ritualised actions through which superstitious behaviour is expressed; the functions of superstition, which demonstrate how rituals alleviate anxiety, prepare individuals for significant events, or prevent undesirable outcomes; the origins of superstition, often rooted in traumatic experiences, intergenerational influences, and subjective confirmations of ritual efficacy; and its consequences, which reveal the ambivalent role of superstition as both a protective and a limiting psychological mechanism. Within the emotional dynamic, anxiety, fear, guilt, shame, and sadness emerged as central affective states, making superstition a compensatory form of emotional regulation. Rituals frequently appeared as responses to internal psychological pressure, and their sudden interruption was experienced as intensely distressing. The relational dynamic showed that emotional neglect, unequal treatment, or violence within the primary family, as well as emotionally unfulfilling close relationships, significantly contribute to a sense of internal insecurity, within which superstition assumes a symbolic regulatory function. In the domain of beliefs, superstition intertwines with irrational interpretations, wounded self-concepts, and symbolic meaning-making processes that help individuals establish a sense of order and coherence in a world they perceive as unpredictable or threatening. Overall, the study reveals superstition as a psychologically complex phenomenon that enables individuals to cope, find relief, and maintain internal balance within the context of emotional and relational vulnerability. Rather than a mere collection of irrational ideas, superstition functions as a symbolic strategy of distress regulation, formed at the intersection of affective experience, relational history, and interpretative schemas.

Ključne besede:superstition, emotional regulation, relational dynamics, irrational beliefs, thematic analysis, subjective experience

Podobna dela

Podobna dela v RUL:
Podobna dela v drugih slovenskih zbirkah:

Nazaj