Uvod: Hiperholesterolemija v srednjem življenjskem obdobju predstavlja dejavnik tveganja tako za razvoj Alzheimerjeve bolezni (AB) kot za ishemično možgansko kap, medtem ko lahko porušeno ravnovesje (homeostaza) holesterola v možganih prispeva k patogenezi AB. Zaviralci HMG-CoA reduktaze oziroma statini se uporabljajo v sklopu preventive srčno-žilnih in možgansko-žilnih bolezni in imajo lahko dodaten, neodvisen vpliv na kognitivne procese. Povezava statinov s preživetjem in tveganjem za ishemično možgansko kap pri bolnikih z znano demenco ni dovolj raziskana. Obstajajo številne raziskave glede povezave statinov s kognitivnim upadom, vendar z nasprotujočimi si rezultati.
Cilji: Preučiti vzorce predpisovanja statinov pri bolnikih, vključenih v švedske registre, in opredeliti morebitne razlike pri bolnikih s pridruženo demenco. Primerjati bolnike z demenco, ki so bili zdravljeni s statini, z bolniki z demenco, ki niso bili zdravljeni s statini in oceniti njihovo tveganje za (1) smrt (2) ishemično možgansko kap in (3) opredeliti povezavo med zdravljenjem s statini in kognitivnim upadom po postavitvi diagnoze demence.
Hipoteze: (1) Statini zmanjšujejo tveganje za smrt pri osebah z demenco. (2) Statini zmanjšujejo tveganje za ishemično možgansko kap pri osebah z demenco. (3) Statini upočasnjujejo kognitivni upad pri osebah z demenco.
Metode: Doktorska naloga je sestavljena iz treh kohortnih raziskav, temelječih na podatkih iz združenih švedskih nacionalnih registrov, z namenom ocene povezave med uporabo statinov, preživetjem, ishemično kapjo in kognitivnimi funkcijami pri bolnikih z demenco. Prva raziskava: Za oceno povezave med uporabo statinov in izidi (1) smrtjo, ter (2) prvo ishemično kapjo, smo uporabili model sorazmernih ogroženosti oziroma parametrični regresijski model za oceno razmerij tveganja (hazard ratio, HR) s 95 % intervalom zaupanja (confidence interval, CI). Za uravnoteženje razlik med primerjanimi skupinami smo predhodno opravili metode nagnjenja (propensity-score matching). Druga raziskava: Za primerjavo stopnje kognitivnega upada opredeljene z oceno Kratkega preizkusa spoznavnih sposobnosti (KPSS) med uporabniki statinov in neuporabniki statinov ter uporabniki različnih statinov in skupin statinov, smo uporabili mešane regresijske modele z uteževanjem inverzne verjetnosti izpada (inverse probability weighting), vključno z analizo odmerka statinov. Tretja raziskava: Za preučitev dejavnikov, ki vplivajo na predpisovanje statinov, povezavo s serumskimi nivoji holesterola in kognitivno oceno glede na vrednost KPSS ob diagnozi demence, smo uporabili multivariatne in linearne regresijske modele.
Rezultati: Prva raziskava: Uporaba statinov pri bolnikih z demenco je bila povezana z nižjim tveganjem za smrt in ishemično kap v primerjavi z neuporabo statinov. Povezava med uporabo statinov in tveganjem za smrt je bila statistično značilna pri moških, bolnikih, ki so bili starejši od 75 let, in pri bolnikih z AB ter žilno demenco, medtem ko je bila povezava med uporabo statinov in tveganjem za ishemično kap statistično značilna pri moških, bolnikih, ki so bili starejši od 75 let, in pri bolnikih z mešano demenco. Višji kumulativnimi odmerki statinov so bili povezani z nižjo umrljivostjo. Druga raziskava: Uporabniki statinov z AB ali mešano demenco so imeli od odmerka statinov odvisni, počasnejši kognitivni upad v primerjavi z neuporabniki statinov. Uporabniki simvastatina so imeli počasnejši kognitivni upad v treh letih v primerjavi z uporabniki atorvastatina ali rosuvastatina. Tretja raziskava: Bolniki z AB ali mešano demenco, ki so imeli pridružene bolezni, kot so sladkorna bolezen, stanje po možganski kapi ali ishemična bolezen srca, so imeli večje obete za predpis simvastatina ali atorvastatina. Starejši bolniki so imeli nižje obete za prejemanje statinov. Uporabniki simvastatina so imeli boljše kognitivne rezultate v primerjavi z neuporabniki statinov. Pri neuporabnikih statinov so bili višji nivoji LDL holesterola, celokupnega holesterola in HDL holesterola povezani z boljšimi kognitivnimi rezultati ob diagnozi demence.
Zaključki: Uporaba statinov je pri bolnikih z demenco pokazala od odmerka odvisno povezavo z boljšim preživetjem in nižjim tveganjem za ishemično kap, v primerjavi z neuporabo statinov. Pri izbranih skupinah bolnikov z AB ali mešano demenco z indikacijo za predpis statinov, je uporaba statinov lahko povezana z ugodnimi učinki na kognitivne funkcije. Starost bolnikov in pridružene srčno-žilne bolezni so vplivale na predpis statinov. Uporaba statinov je bila povezana z višjimi rezultati KPSS ob diagnozi demence. Višji nivoji serumskega holesterola so bili povezani z boljšimi kognitivnimi rezultati pri neuporabnikih statinov.
|