Podrobno

Družbeno sprejemljivo ravnanje v kazenskem pravu
ID Stajnko, Jan (Avtor), ID Korošec, Damjan (Mentor) Več o mentorju... Povezava se odpre v novem oknu

.pdfPDF - Predstavitvena datoteka, prenos (3,99 MB)
MD5: B0AD4A4D40D21BBE3EA92C07CF198AA7
.pdfPDF - Priloga, prenos (394,71 KB)
MD5: FB630A57C35B2B722B817E7F079201FB

Izvleček
Družbena sprejemljivost (»socialna adekvatnost«) je institut nemškega kazenskega prava, ki gradi na spoznanju, da kazenskopravne določbe v vsebinskem smislu ne morejo zajeti ravnanj, ki so družbeno povsem običajna v smislu skladnosti z zgodovinsko vzniklim socialno-etičnim redom družbenega življenja. V disertaciji je preučena smiselnost vpenjanja družbene sprejemljivosti v kazensko dogmatiko in njeno mesto v slovenskem kazenskem pravu. V ta namen je družbenosprejemljivostna misel najprej preučena z vidika zgodovinskega razvoja pri njenem idejnem očetu, Hansu Welzlu, kakor tudi v nemški sodni praksi, ki po njej posega že vsaj od petdesetih let prejšnjega stoletja. Ker družbena sprejemljivost velja za zmuzljiv pojem, se dobršen del besedila osredotoča na njeno dogmatsko izčiščenje. Preučeno je mesto vstopa družbene sprejemljivosti v splošni pojem kaznivega dejanja, opredeljena so tudi njena vsebinska merila in navezava na pojem družbeno razumljene svobode ravnanja. Avtor preuči tudi funkcije socialne adekvance v kazenski dogmatiki, skozi katere zagovorniki utemeljujejo normativno moč družbenoetičnih nazorov skupnosti. Ločeno ponudi navezavo družbene sprejemljivosti na političnofilozofska izročila komunitarizma in posvetovalne demokracije. Oblikuje tudi lastne poglede na omejitve, ki jim mora biti sodnikova pritegnitev te pravne figure podvržena. V tem delu se razprava naveže na teorijo o pozitivni razsežnosti človekovih pravic, vzdolž katere avtor išče ravnotežje med liberalnimi in komunitarnimi pravno-filozofskimi prvinami kazenskopravne dogmatike – ločeno pa odpre tudi težavo prekomernega sodniškega zamejevanja zakonodajalčevega manevrskega prostora. Avtor nato začrta ločnico med družbeno sprejemljivostjo in ustaljenimi pojmi slovenske kazenskopravne dogmatike – dejanje majhnega pomena in bagatelnost delikta. Raziskava je zaokrožena z dvema nemško-slovenskima primerjalnima vpogledoma uporabe družbene sprejemljivosti v kazenskem pravu. Gre za področji spolnih in korupcijskih deliktov, ki sta izbrani zaradi različne narave pravnih dobrin, varovanih z izbranimi inkriminacijami. Tudi na podlagi preučevanja teh deliktov avtor ugotovi, da se bo slovenska sodna praksa uporabi družbene sprejemljivosti težko ognila, čeprav je zaželenost njene pritegnitve neločljivo povezana s posameznikovimi političnofilozofskimi nazori.

Jezik:Slovenski jezik
Ključne besede:socialna adekvanca, Hans Welzel, pravne dobrine, objektivna pripisljivost, spolnost, korupcija, moralizem, pravo.
Vrsta gradiva:Doktorsko delo/naloga
Organizacija:PF - Pravna fakulteta
Leto izida:2026
PID:20.500.12556/RUL-182446 Povezava se odpre v novem oknu
COBISS.SI-ID:277687043 Povezava se odpre v novem oknu
Datum objave v RUL:12.05.2026
Število ogledov:269
Število prenosov:177
Metapodatki:XML DC-XML DC-RDF
:
Kopiraj citat
Objavi na:Bookmark and Share

Sekundarni jezik

Jezik:Angleški jezik
Naslov:Socially adequate conduct in criminal law
Izvleček:
"Sozialadäquanz" (social adequacy) is a concept of German criminal law which builds upon the idea that criminal offences cannot extend to conduct which is normalized and in line with the historically situated ethical order of the community. This dissertation focuses on the viability and on the dogmatic entanglement of this legal instrument into the Slovene general concept of criminal offence. To this end, its historical developmental phases in writings of Hans Welzel are described, before an analysis of German case law concerning social adequacy is presented to the reader. Since social adequacy is a somewhat blurred legal concept, a sizable portion of the dissertation focuses on its defining features, including its place in the general concept of criminal offence, its material criteria and relation to the notion of negative liberty. The author also analyses the Hegelian roots of social adequacy, which – supposedly – substantiate the normative powers of the communal ethical order. As an alternative, he links the instrument under question to the political philosophy of communitarianism and deliberative democracy. However, he argues for a limitation of social adequacy via the theory of positive function of human rights and is also aware of potential problems of judicial intrusion into the lawgiver's discretionary powers when it comes to criminalizing a certain type of conduct. Equipped with this knowledge, the author then demarcates the boundaries between social adequacy and related dogmatic concepts of Slovene criminal law – conduct of minor significance and bagatelle crimes. Finally, the dissertation includes a German-Slovene comparative legal analysis of the application of social adequacy in sexual offences and corruption offences. The analysis of these areas allows the author to conclude that Slovene legal practitioners will struggle to avoid the application of social adequacy, although relying on this concept still depends on the judge's view on political morality.

Ključne besede:social adequacy, Hans Welzel, legal goods, objective ascription, sexual offences, corruption, moralism, law.

Podobna dela

Podobna dela v RUL:
Podobna dela v drugih slovenskih zbirkah:

Nazaj