Sinhroni hibridni učni prostori so del izobraževalne ponudbe, kjer so nekateri udeleženci fizično navzoči v učilnici, drugi pa se izobraževanja sinhrono udeležujejo prek spleta. Članek podaja sistematični pregled literature in povzema empirične ugotovitve glede uspešnega oblikovanja sinhronih hibridnih učnih prostorov. Kot področje raziskovanja je bilo izbrano visokošolsko izobraževalno okolje v Nemčiji – v članku je analiziranih 17 raziskav. Rezultati kažejo, da bi morali predavatelji (1) zagotoviti, da z vidika dostopa prek medijskih tehnologij noben udeleženec ni v slabšem položaju, (2) pri oblikovanju sinhronih hibridnih učnih prostorov upoštevati primernost izbranih učnih oblik, vsebin in ciljev ter (3) opredeliti taka pravila za sodelovanje, ki omogočajo interakcijo med vsemi udeleženci. Ugotovljena raznolikost učnih ciljev, vsebin in metod jasno kaže, da je za uspešno oblikovanje sinhronih hibridnih učnih prostorov treba upoštevati več kot le tiste vidike, ki so povezani z medijsko tehnologijo.
|