Praktična uporaba litij-kovinskih akumulatorjev (LMB) ostaja omejena zaradi inherentne nestabilnosti kovinskega litija, ki spodbuja nastanek litija z veliko specifično površino, nekontrolirano razgradnjo elektrolita ter mehansko krhko medfazno plast, ki ne prenese volumskih sprememb med ciklanjem. V tej doktorski nalogi omenjene izzive naslovimo z razvojem in razlago mehanizma polisaharidnih ter enojno-ionsko prevodnih polimernih (SICP) prevlek, katerih cilj je stabilizirati medfazo med litijem in elektrolitom, uravnavati transport ionov Li⁺ ter omogočiti enakomerno odlaganje kovine. Tako v tekočinskih kot trdnih elektrolitih so prevleke pokazale izrazite izboljšave medfazne stabilnosti, izkoriščenosti litija in dolgoročne reverzibilnosti ciklanja.
Naloga je razdeljena na tri vsebinske sklope. Prvi del je namenjen raziskovanju sintetičnih pristopov za ovrednotenje polisaharidov kot ogrodja za vnos Li-prevodnih funkcionalnosti. Derivati celuloze so pokazali dobre mehanske lastnosti, vendar sta ju omejevali slaba topnost in nepopolna funkcionalizacija, medtem ko so ciklodekstrini pokazali večjo reaktivnost in omogočili uspešno konjugacijo z LiMTFSI.
Drugi del je osredotočen na oblikovanje fizične prevleke ter razumevanje njenega delovanja. Najprej smo pripravili večfunkcionalno zmes TDMSC, P(LiMTFSI) in LiNO₃ ter jo elektrokemijsko karakterizirali v tekočem elektrolitu. Nastali kompozit je oblikoval gladko, enakomerno in ionsko prevodno matriko, ki je zmanjšala polarizacijo, omogočila kompaktne litijeve nanose ter zavrla tvorbo litija z veliko specifično površino. Izboljšave so se izkazale za uspešne tako v celicah s tekočim kot s trdnim elektrolitom, kar poudarja vsestranskost izbranega pristopa. Za razumevanje mehanizma delovanja prevleke smo uporabili operando EIS in OCV meritve ter jih dopolnili z analizami krio-FIB/ToF-SIMS in XPS. Rezultati so pokazali, da prevleka tvori porozno, a hkrati kompaktno in elektrolitu prepustno medfazno plast, ki uravnava tok ionov Li⁺ ter zmanjšuje razgradnjo elektrolita.
V tretjem delu smo strategijo prevleke razširili na kovinski magnezij, da bi ovrednotili njeno uporabnost v večvalentnih sistemih. Filmi TDMSC–P(LiMTFSI), ki so vsebovali Mg(TFSI)₂, so izboljšali morfologijo magnezija in izboljšali izkoristek. Operando EIS je pokazal obetavno prenosljivost polimernega ogrodja, hkrati pa izpostavil specifične izzive, povezane s koordinacijo dvovalentnih ionov.
|