Postopno izčrpavanje tradicionalnih virov fosilnih goriv in nenadzorovano povečevanje emisij toplogrednih plinov sta vlade spodbudila, da se osredotočijo na inovativne in trajnostne energetske rešitve. Med tehnologijami obnovljive energije je proizvodnja bioplina z anaerobno presnovo (AD) pritegnila veliko zanimanja po vsem svetu. Procesi AD razgrajujejo biorazgradljivo biomaso in tako ponujajo dvojno rešitev za kopičenje odpadkov iz človeških dejavnosti. Kmetijski ostanki, predvsem lignocelulozni materiali, so zaradi svoje široke razpoložljivosti privlačna surovina. Vendar njihova trdovratna struktura omejuje mikrobiološko razgradnjo, kar zmanjšuje donos metana. Za odpravo teh omejitev je bila kot obetavna strategija za povečanje stabilnosti procesa in proizvodnje metana predlagana anaerobna so-fermentacija. V tej študiji so bili uporabljeni testi biokemičnega potenciala metana (BMP) za preučevanje so-razgradnje mešanice lesa (WM), koruznih storžkov 12 (CC12), mešanice gnoja (MM) in mešanice otrobov (BM) z uporabo inokula iz bioplinarne Vučja vas (Slovenija). Z enostavnim mrežastim modelom mešanice z dodatnimi točkami je bilo pripravljenih 25 mešanic, ki so bile testirane v dvojnikih v 2-litrskih reaktorjih v realnih delovnih pogojih. Nato sta bila uporabljena matematično modeliranje in optimizacija za opis interakcij substratov in identifikacijo optimalnih sestav mešanic. Rezultati so pokazali metanogeni potencial posameznih substratov v naslednjem vrstnem redu: CC12 > BM > MM > WM, ter kompleksne sinergistične in antagonistične interakcije med njimi. Optimalna mešanica je vsebovala 88,36 % CC12 in 11,64 % MM, pri čemer je bila dosežena največja predvidena proizvodnja metana 395,43 NmLCH4/gVS. Zlasti uravnotežene mešanice, ki so vsebovale vse substrate, so bistveno presegle enostavno predelavo. Za praktično izvedbo je bistvena prihodnja eksperimentalna validacija modelnih napovedi.
|