Podrobno

Karakterizacija heterodimera človeških alfa-aktininov 1 in 4
ID Pavleković, Marko (Avtor), ID Djinović Carugo, Kristina (Mentor) Več o mentorju... Povezava se odpre v novem oknu, ID Pavšič, Miha (Komentor)

.pdfPDF - Predstavitvena datoteka, prenos (4,85 MB)
MD5: 72846A165E51B11B4CE4D29653F794E8

Izvleček
Nastajanje, razpadanje in organizacijo aktinskih filamentov v celici spremljajo številni aktin vezavni proteini (ABP). Ena izmed skupin ABP so prečni povezovalci aktinskih filamentov, med katere sodi tudi α aktinin. Pri vretenčarjih poznamo štiri izooblike α aktinina. Izmed teh sta dve izoobliki (2 in 3) lokalizirani predvsem v mišičnih celicah, medtem ko sta obliki (1 in 4) prisotni v vseh tipih celic. Vse izooblike tvorijo antiparalelne dimere, tako da se na vsakem koncu dimera nahaja po ena aktin vezavna domena (ABD). Poleg ABD, vsebuje posamezna molekula α aktinina, še osrednjo paličasto domeno in kalmodulinu podobno domeno (CaMD) sestavljeno iz dveh tandemskih ponovitev motiva roke EF (EF1–2 in EF3–4). Razlika med mišičnimi in nemišičnimi izooblikami je med drugim tudi ta, da nemišične α aktinine regulira Ca$^{2+}$, medtem ko je delovanje mišičnih α aktininov neodvisno od kalcija. Poleg kalcija, so nemišični α aktinini regulirani še s cepitvijo s proteazo kalpain, fosfatidil inozitolnimi intermediati in fosforilacijo tirozinskih ostankov. Poleg naštetih načinov regulacije, so pred kratkim ugotovili, da tudi mehanski stres vpliva na delovanje α aktinina, dodatno raven regulacije pa predstavlja tudi tvorba heterodimerov α aktinina-1 in -4. V okviru tega dela smo želeli okarakterizirati nove potencialne načine regulacije delovanja nemišičnih oblik α aktininov. Prvi cilj naloge je bil pripomoči k okarakterizaciji nagnjenosti k tvorbi heterodimerov α-aktinina-1 in -4. V ta namen smo želeli izraziti in izolirati heterodimere α-aktinina-1/-4 preko izražanja z bicistronske RNA. Pri tem smo bili delno uspešni, saj so z uporabo te metode heterodimeri nastajali, vendar nam jih ni uspelo popolnoma očistiti iz mešanice v kateri sta bila prisotna še homodimera posameznih α aktininov. Drugi cilj naloge je bil preučiti dodatna potencialna mesta za post translacijske modifikacije in njihov vpliv na regulacijo delovanja α-aktininov. Pri tem smo najprej preučili proteomske baze podatkov, s pomočjo katerih smo izvedeli kateri aminokislinski ostanki so v celicah v α-aktininu-1 najverjetneje fosforilirani. Za tem smo preverili lokacije teh ostankov v homodimeru α aktinina-1. Na podlagi tega smo se odločili, da bi fosorilacija ostanka S348, zaradi svoje lokalizacije v bližini povezovalne regije med EF1–2 in EF3–4, lahko vplivala na vezavo kalcija in posledično na sposobnost α-aktinina, da prečno povezuje aktinske filamente. Preko uvedbe fosfomimetskih mutacij (S348E in S348D) na to mesto in izotermalne titracijske kalorimetrije (ITC) smo ugotovili, da fosforilacija tega mesta najverjetneje nima vpliva na vezavo kalcija, saj je bila afiniteta vezave kalcija pri mutiranih dimerih podobna afiniteti polovičnih dimerov divjega tipa. Med ITC pa je žal prihajalo do obarjanja proteinov, tako da ti rezultati niso popolnoma nedvoumni.

Jezik:Slovenski jezik
Ključne besede:α-aktinin, heterodimerizacija, fosforilacija, ITC
Vrsta gradiva:Magistrsko delo/naloga
Tipologija:2.09 - Magistrsko delo
Organizacija:FKKT - Fakulteta za kemijo in kemijsko tehnologijo
Leto izida:2026
PID:20.500.12556/RUL-181657 Povezava se odpre v novem oknu
COBISS.SI-ID:275378947 Povezava se odpre v novem oknu
Datum objave v RUL:10.04.2026
Število ogledov:187
Število prenosov:86
Metapodatki:XML DC-XML DC-RDF
:
Kopiraj citat
Objavi na:Bookmark and Share

Sekundarni jezik

Jezik:Angleški jezik
Naslov:Characterization of the heterodimer of human alfa-actinins 1 and 4
Izvleček:
The formation, disassembly, and organization of actin filaments in the cell are accompanied by numerous actin-binding proteins (ABPs). One group of ABPs are crosslinkers of actin filaments, which includes α-actinin. In vertebrates, four isoforms of α-actinin are known. Among these, two isoforms (2 and 3) are mainly localized in muscle cells, while the other two (1 and 4) are present in all cell types. All isoforms form antiparallel dimers, with one actin-binding domain (ABD) at each end of the dimer. In addition to the ABD, each α-actinin molecule contains a central rod domain and a calmodulin-like domain (CaMD), composed of two tandem EF-hand motifs (EF1–2 and EF3–4). One of the differences between muscle and non-muscle isoforms is that non-muscle α-actinins are regulated by Ca$^{2+}$, whereas the activity of muscle α-actinins is calcium-independent. Besides calcium, non-muscle α-actinins are also regulated by cleavage by the protease calpain, by phosphatidylinositol intermediates, and by phosphorylation of tyrosine residues. In addition to these modes of regulation, it was recently discovered that mechanical stress also affects the function of α-actinin, and an additional level of regulation is provided by the formation of heterodimers of α-actinin-1 and -4. In this study, we aimed to characterize new potential mechanisms for regulating the function of non-muscle forms of α-actinins. The first objective was to contribute to the characterization of the propensity for heterodimer formation between α-actinin-1 and -4. To this end, we aimed to express and isolate α-actinin-1/4 heterodimers via expression from a bicistronic RNA. We were partially successful, as the use of this method did result in heterodimer formation, but we were unable to fully purify them from the mixture, which also contained homodimers of the individual α-actinins. The second objective was to investigate additional potential sites for post-translational modifications and their impact on α-actinin function regulation. We first examined proteomic databases to identify which amino acid residues in α-actinin-1 are most likely to be phosphorylated in cells. We then examined the locations of these residues within the α-actinin-1 homodimer. Based on this, we hypothesized that phosphorylation of residue S348 – due to its location near the linker region between EF1–2 and EF3–4 – could influence calcium binding and, consequently, α-actinin’s ability to crosslink actin filaments. By introducing phosphomimetic mutations (S348E and S348D) at this site and performing isothermal titration calorimetry (ITC), we found that phosphorylation at this site likely does not affect calcium binding, as the calcium-binding affinity of the mutated dimers was similar to that of wild-type half-dimers. However, protein precipitation occurred during ITC measurements, so these results are not entirely conclusive.

Ključne besede:α-actinin, heterodimerization, phosphorylation, ITC

Podobna dela

Podobna dela v RUL:
Podobna dela v drugih slovenskih zbirkah:

Nazaj