Podrobno

Zadovoljstvo in blagostanje v urbanem okolju pri različno starih posameznikih : magistrsko delo
ID Urh, Ana (Avtor), ID Kobal Grum, Darja (Mentor) Več o mentorju... Povezava se odpre v novem oknu

.pdfPDF - Predstavitvena datoteka, prenos (1,35 MB)
MD5: 277A9F9B89989A4F107A7A0BE387682C

Izvleček
Zadovoljstvo z urbanim okoljem je pomemben element kakovosti življenja posameznika (Mridha, 2020; Channon, 2023), še posebej zato, ker v urbanem okolju živi vedno več ljudi. Namen raziskave je bil preučiti povezanost demografskih dejavnikov (starost, subjektivna starost in samoocena zdravstvenega stanja) z zadovoljstvom z urbanim okoljem in blagostanjem prebivalcev v urbanem okolju. Podatki, uporabljeni v magistrski nalogi, so bili zbrani v okviru raziskovalnega projekta Vrednotenje trajnostnega razvoja urbanega prostora skozi parametre razvoja socialne infrastrukture in življenjskega zadovoljstva. Udeleženci so izpolnili vprašalnike o zadovoljstvu z bivalnim okoljem (lestvica Zadovoljstvo z bivalno nepremičnino), zadovoljenosti potreb (prirejena lestvica Satisfaction of needs), pripadnosti soseski (BSCI) ter blagostanju (MHC-SF). Za analizo podatkov smo najprej preverili prileganje normalni porazdelitvi, nato smo nadaljevali z opisno statistiko, analizo variance (ANOVA), korelacijsko in multiplo regresijsko analizo. Rezultati so pokazali, da se zadovoljstvo z urbanim okoljem povezuje s starostjo in subjektivno starostjo, blagostanje pa se povezuje s subjektivno starostjo in samooceno zdravja. Zadovoljenost potreb se je pozitivno povezovala z blagostanjem, pri čemer se je povezava med spremenljivkami razlikovala glede na starostne skupine. Povezava je bila z vsako višjo starostno skupino močnejša. Z regresijsko analizo nam ni uspelo pokazati, da starost in subjektivna starost pomembno napovedujeta zadovoljstvo ali blagostanje v urbanem okolju. Izsledki raziskave dopolnjujejo obstoječo literaturo z vključevanjem specifičnega slovenskega kulturnega konteksta. V nalogi poudarjamo pomen oblikovanja urbanih okolij, ki naslavljajo potrebe različnih generacij in prispevajo k trajnostnemu razvoju ter medgeneracijskemu sožitju. Ugotovitve imajo praktičen pomen za urbaniste in načrtovalce nove infrastrukture, saj nakazujejo, da je v načrtovanje mestnih prostorov treba vključevati tako fizične kot psihosocialne dimenzije bivalnega okolja.

Jezik:Slovenski jezik
Ključne besede:urbano okolje, zadovoljstvo, blagostanje, trajnostni razvoj, starostne razlike
Vrsta gradiva:Magistrsko delo/naloga
Tipologija:2.09 - Magistrsko delo
Organizacija:FF - Filozofska fakulteta
Kraj izida:Ljubljana
Založnik:[A. Urh]
Leto izida:2026
Št. strani:52 str.
PID:20.500.12556/RUL-181553 Povezava se odpre v novem oknu
UDK:159.923.3:711.4(043.2)
COBISS.SI-ID:275075075 Povezava se odpre v novem oknu
Datum objave v RUL:10.04.2026
Število ogledov:52
Število prenosov:7
Metapodatki:XML DC-XML DC-RDF
:
Kopiraj citat
Objavi na:Bookmark and Share

Sekundarni jezik

Jezik:Angleški jezik
Naslov:Satisfaction and well-being in the urban environment among individuals of different ages
Izvleček:
Satisfaction with the urban environment is an important element of an individual's quality of life (Mridha, 2020; Channon, 2023), especially since more and more people are living in urban environments. The purpose of the study was to examine the relationship between demographic factors (age, subjective age and self-assessment of health) and satisfaction with the urban environment and the well-being of residents in urban environments. The data used in the master's thesis were collected as part of the research project Evaluation of Sustainable Development of Urban Space through the Parameters of Social Infrastructure Development and Life Satisfaction. Participants completed questionnaires on satisfaction with their living environment (Satisfaction with Living Property scale), satisfaction of needs (adapted Satisfaction of Needs scale), neighborhood belonging (BSCI), and well-being scale(MHC-SF). To analyze the data, we first checked the fit to the normal distribution, then proceeded with descriptive statistics, analysis of variance (ANOVA), correlation and multiple regression analysis. The results showed that satisfaction with the urban environment is associated with age and subjective age, while well-being is associated with subjective age and self-rated health. Satisfaction with needs was positively associated with well-being, with the association between variables differing across age groups. The association was stronger with each higher age group. Regression analysis failed to show that age and subjective age significantly predict satisfaction or well-being in the urban environment. The findings of the study complement the existing literature by incorporating the specific Slovenian cultural context. In this paper, we emphasize the importance of designing urban environments that address the needs of different generations and contribute to sustainable development and intergenerational coexistence. The findings have practical significance for urban planners and designers of new infrastructure, as they indicate that both the physical and psychosocial dimensions of the living environment should be included in the planning of urban spaces.

Ključne besede:urban environments, satisfaction, well-being, sustainable development, age differences

Podobna dela

Podobna dela v RUL:
Podobna dela v drugih slovenskih zbirkah:

Nazaj