Podrobno

Optimizacija nizkoenergijske metode za izdelavo nanodelcev s strukturo tekočih kristalov
ID Lenček, Martina (Avtor), ID Gosenca Matjaž, Mirjam (Mentor) Več o mentorju... Povezava se odpre v novem oknu, ID Prašnikar, Monika (Komentor)

.pdfPDF - Predstavitvena datoteka, prenos (1,76 MB)
MD5: 9F930515D10B8C40BAC26F37CACDE361

Izvleček
Nanodelce s strukturo liotropnih tekočih kristalov opredelimo kot delce nanometrskih dimenzij, ki imajo urejeno notranjo strukturo kubičnih ali heksagonalnih faz tekočih kristalov. Njihove disperzije, ti. kubosomi ali heksosomi, nastanejo s samoorganizacijo določenih amfifilnih lipidov v vodnem okolju in se intenzivno preučujejo kot inovativni nanodostavni sistemi. Ponašajo se s številnimi prednostmi: omogočajo vgradnjo hidrofilnih, hidrofobnih in amfifilnih učinkovin; ščitijo učinkovine pred hidrolizo in encimsko razgradnjo; omogočajo podaljšano sproščanje; njihova priprava je ekonomsko ugodna; poleg tega so glede na izbiro sestavin netoksični, biokompatibilni in biorazgradljivi. Cilj magistrskega dela je bil optimizirati metodo »od spodaj navzgor« za pripravo disperzij nanodelcev s strukturo liotropnih tekočih kristalov na osnovi glicerol monooleata v fosfatnem ali acetatnem pufru ob prisotnosti poloksamera 407 kot stabilizatorja. Metoda temelji na nizkoenergijskem postopku, je enostavna za izvedbo in vključuje uporabo etanola kot hidrotropa za izboljšanje topnosti lipida v vodnem mediju. V okviru optimizacije smo sistematično spreminjali parametre, kot so sestava brezvodne zmesi (delež lipida, razmerje med lipidom in hidrotropom), delež stabilizatorja, pH in temperatura pufra ter temperatura brezvodne zmesi. Nastale delce smo ovrednotili z merjenjem povprečne velikosti, polidisperznega indeksa in zeta potenciala. Vsi delci so izpolnjevali začetne kriterije za velikost (< 250 nm) in polidisperzni indeks (< 0,3). Za štiri najoptimalnejše formulacije z vidika polidisperznega indeksa smo nadalje spremljali fizikalno stabilnost pri sobnih pogojih shranjevanja vsak teden tekom enega meseca. Ugotovili smo, da so bile formulacije z višjim deležem etanola manj stabilne, kar se je odražalo kot znižanje zeta potenciala po štirih tednih. Upoštevaje vse rezultate smo kot najoptimalnejšo izbrali formulacijo nanodelcev, izdelano pri sobni temperaturi s fosfatnim pufrom s pH 7,4, z brezvodno zmesjo v deležu 10,0 %, masnim razmerjem med brezvodno zmesjo in stabilizatorjem 7 : 1 ter masnim razmerjem lipid in hidrotrop 2 : 1. Ta formulacija je imela že ob pripravi najnižji polidisperzni indeks, ki se ni spremenil skozi čas, zeta potencial je ostal primerljiv, priprava je bila ponovljiva, delež lipida pa je bil visok, kar je pomembno z vidika vgrajevanja zdravilne učinkovine, poleg tega pa je fiziološki pH disperzije (7,4) ugoden z vidika varnosti in manjše bolečine ob aplikaciji zdravila. Uporabljena metoda izdelave »od spodaj navzgor« se je izkazala kot robustna in zelo prilagodljiva, zato jo lahko v prihodnje uporabimo pri razvoju nanodelcev s strukturo tekočih kristalov za vgrajevanje različnih zdravilnih učinkovin.

Jezik:Slovenski jezik
Ključne besede:nanodelci s strukturo tekočih kristalov, metoda »od spodaj navzgor«, glicerol monooleat, hidrotrop (etanol), poloksamer 407
Vrsta gradiva:Magistrsko delo/naloga
Tipologija:2.09 - Magistrsko delo
Organizacija:FFA - Fakulteta za farmacijo
Založnik:[M. Lenček]
Leto izida:2026
PID:20.500.12556/RUL-181437 Povezava se odpre v novem oknu
UDK:615:620.3(043.2)
COBISS.SI-ID:275058179 Povezava se odpre v novem oknu
Datum objave v RUL:08.04.2026
Število ogledov:341
Število prenosov:172
Metapodatki:XML DC-XML DC-RDF
:
Kopiraj citat
Objavi na:Bookmark and Share

Sekundarni jezik

Jezik:Angleški jezik
Naslov:Optimization of a low-energy method for liquid crystalline nanoparticles preparation
Izvleček:
Lyotropic liquid crystalline nanoparticles are nanoscale self-assembled structures with internal cubic or hexagonal liquid crystalline organization. Their dispersions, cubosomes and hexosomes, are formed through the self-assembly of specific amphiphilic lipids in an aqueous environment and have attracted significant interest as advanced drug delivery systems. These liquid crystalline nanoparticles offer multiple advantages, including the encapsulation of hydrophilic, hydrophobic, and amphiphilic compounds, protection of active ingredients against hydrolysis and enzymatic degradation, sustained release of compounds, and cost-efficient production; and depending on the choice of components, non-toxicity, biocompatibility, and biodegradability. Within the master’s thesis, our goal was to optimize the »bottom-up« preparation method for lyotropic liquid crystalline nanoparticle dispersions composed of glycerol monooleate in phosphate or acetate buffer, and poloxamer 407 as a stabilizer. This low-energy and simple method requires the use of a hydrotrope to enhance lipid solubility in the aqueous medium. To optimize the method, we systematically varied the parameters, i.e. composition of the anhydrous mixture (lipid content, lipid-to-hydrotrope ratio), stabilizer concentration, pH and temperature of the buffer, as well as the temperature of the anhydrous mixture. The resulting nanoparticles were characterized by their mean particle size, polydispersity index, and zeta potential. All nanoparticles obtained by systematically varying these parameters met the initial size (< 250 nm) and polydispersity index (< 0,3) criteria. The four most promising formulations, based on polydispersity index, were further evaluated for physical stability under room temperature storage weekly over one month. Formulations containing higher ethanol concentrations exhibited reduced stability, which was reflected in a decrease in zeta potential after four weeks. Considering all results, the most optimal formulation was prepared at room temperature with phosphate buffer at pH 7,4, anhydrous mixture content of 10,0 %, a mass ratio of anhydrous mixture to stabilizer of 7 : 1, and a lipid-to-hydrotrope mass ratio of 2 : 1. This formulation exhibited the lowest initial polydispersity index, which remained unchanged over time, the zeta potential remained comparable, the preparation was reproducible, and the lipid content was high, which is important for drug loading. Moreover, the physiological pH of the dispersion (7,4) is favorable from the perspective of safety and reduced pain upon drug administration. The »bottom-up« method proved to be robust and highly adaptable and can therefore be used in the future for the development of lyotropic liquid crystalline nanoparticles for the incorporation of various active pharmaceutical ingredients.

Ključne besede:lyotropic liquid crystalline nanoparticles, »bottom-up« method, glycerol monooleate, hydrotrope (ethanol), poloxamer 407

Podobna dela

Podobna dela v RUL:
Podobna dela v drugih slovenskih zbirkah:

Nazaj