Podrobno

Pomoč z likovnimi dejavnostmi pri krepitvi komunikacijskih veščin učenca priseljenca : magistrsko delo
ID Fideršek, Kristina (Avtor), ID Potočnik, Robert (Mentor) Več o mentorju... Povezava se odpre v novem oknu

.pdfPDF - Predstavitvena datoteka, prenos (1,26 MB)
MD5: 9BF12E81B5D4A4C94B256A2DD58CEA86

Izvleček
Migracije so že od nekdaj prisoten socialni fenomen, zaradi katerega se v šolah po Sloveniji učitelji čedalje pogosteje srečujejo z učenci priseljenci. Otroci z imigrantskim ozadjem se v vzgojno- izobraževalnem procesu najpogosteje soočajo s težavami pri komunikaciji. Odgovornost vzgojno-izobraževalnega sistema pa je zagotovitev primerne pomoči za celostni razvoj otrok in njihovih potencialov. Ker likovno izražanje omogoča različne poti komunikacije, je zato predvsem primerno za otroke, ki imajo težave pri verbalni komunikaciji. Na tej podlagi smo se odločili za izvedbo akcijske raziskave, v okviru katere smo učencu priseljencu, ki ima težave na področju verbalne komunikacije, zagotovili ustrezno strukturirane priložnosti za izražanje in sistematično krepitev verbalnih veščin s pomočjo likovnih dejavnosti. V kvalitativno akcijsko raziskavo je bil vključen učenec z imigrantskim ozadjem, star 12 let. Raziskava je potekala v 5 akcijskih korakih, vsak od njih pa je zajemal prilagojeno načrtovanje, akcijo, oceno doseženega rezultata ter spremembo nadaljnjega akcijskega procesa likovne dejavnosti. Kvalitativni pristop je temeljil na opazovanju, analizi strukturiranih intervjujev pred dejavnostjo in po njej ter analizi likovnih izdelkov učenca. V teoretičnem delu smo se posvetili razlagi, kako so migracije vplivale na vzgojno-izobraževalni proces in pomembnost vloge pedagogov pri zagotavljanju primerne podpore za učence priseljence. Opredelili smo njihove jezikovne potrebe in najpogostejše težave, s katerimi se srečujejo. Zaradi slabšega znanja jezika, v katerem se učenci z imigrantskim ozadjem šolajo, imajo navadno težave pri komunikaciji. Razložili smo tudi vlogo pedagoga in pomembnost razvijanja učenčevih močnih področij. Povzeli smo razvoj otrokovih socialno-čustvenih veščin, ki jih razvijajo preko socialnih interakcij, nakar smo definirali tudi verbalno komunikacijo. S pomočjo analogije verbalnega jezika smo opredelili likovni jezik in likovno mišljenje ter razložili pomen likovnega izražanja za otroke, za katere verbalno izražanje predstavlja ovire. Osvetlili smo tudi vpliv likovnih dejavnosti na proces razvoja komunikacijskih ter socialno-čustvenih veščin in navsezadnje povzeli načela načrtovanja pouka likovne umetnosti in nekatere prednosti pomoči z likovnimi dejavnostmi. Rezultati raziskave so pokazali, da ima proces uporabe različnih likovnih področij, likovnih tehnik oziroma likovnih materialov in likovnih pripomočkov pomemben vpliv na učenčevo verbalno in neverbalno komunikacijo. Učenec se je bistveno bolje in sproščeno likovno ter verbalno izražal v primerih, ko so bile izbrane zanj primerne likovne tehnike, likovni materiali in likovni pripomočki, s katerimi je lahko izkazal svojo kompetentnost. Nasprotno pa so se ob uporabi zanj zahtevnejših in manj poznanih likovnih tehnikah, likovnih materialih ter likovnih pripomočkov pojavile ovire pri likovnem izražanju. Kljub temu je pri teh likovnih dejavnostih izkazoval napredek na področju verbalne komunikacije in bil pripravljen na raziskovanje novih izraznih možnosti, zaradi česar je opazno krepil tudi samozavest ter sposobnost refleksije. Izkazalo se je, da je njegovo najmočnejše področje pri likovnem izražanju čustveno doživljanje, saj se je najlaže likovno izražal ob zanj čustveno intenzivnih in zanimivih likovnih motivih. Učenec je uspešno realiziral pet od šestih predvidenih likovnih dejavnosti, z izjemo enega pa je vsaka od njih pa zajemala dve enourni srečanji. Pri tretjem akcijskem koraku je bilo za končanje likovnega izdelka potrebnih več poskusov izvedbe dejavnosti, saj je bil v obdobju predvidenega izvajanja naloge izrazito preobremenjen s šolskimi obveznostmi in začasno ni bil pripravljen sodelovati. V skladu z etičnimi načeli raziskovalnega dela smo njegovo nepripravljenost za sodelovanje upoštevali ter likovne dejavnosti nadaljevali šele, ko je bil zanje čustveno in kognitivno pripravljen. Ob ponovni vključitvi v proces raziskave je izkazal bistveno večjo samozavest, kar se je pokazalo z večjim in hitrejšim napredkom tako pri verbalnem kot tudi likovnem izražanju.

Jezik:Slovenski jezik
Ključne besede:likovna vzgoja in izobraževanje, priseljeni otroci, likovne dejavnosti, tujci, inkluzija, likovni pedagog
Vrsta gradiva:Magistrsko delo/naloga
Tipologija:2.09 - Magistrsko delo
Organizacija:PEF - Pedagoška fakulteta
Kraj izida:Ljubljana
Založnik:K. Fideršek
Leto izida:2026
Št. strani:114 str.
PID:20.500.12556/RUL-181344 Povezava se odpre v novem oknu
UDK:37.015.31:7-054.72(043.2)
COBISS.SI-ID:274194947 Povezava se odpre v novem oknu
Datum objave v RUL:02.04.2026
Število ogledov:251
Število prenosov:130
Metapodatki:XML DC-XML DC-RDF
:
Kopiraj citat
Objavi na:Bookmark and Share

Sekundarni jezik

Jezik:Angleški jezik
Naslov:Art activities for enhancing communication skills in primary students with immigrant backgrounds
Izvleček:
Migrations are a social phenomenon, which have been present since the beging of time. As a result of migrations, teachers in schools across Slovenia are increasingly encountering students with immigrant backgrounds. Children with immigrant backgrounds most often face difficulties in communication within the educational process. It is therefore the responsibility of the educational system to ensure appropriate support for the holistic development of children and their potential. Visual expression enables multiple pathways of communication and it is therefore particularly suitable for children who experience difficulties in verbal communication. On this basis, we decided to conduct an action research study in which we provided appropriately structured opportunities for expression and systematic development of verbal skills through visual arts activities to a student with difficulties in verbal communication. A twelve-year-old student with an immigrant background participated in the qualitative action research. The research was carried out in five action steps, each of which included adapted planning, implementation, evaluation of outcomes, and modification of the subsequent action process of the visual arts activities. The qualitative approach was based on observation, analysis of structured interviews conducted before and after the activities, and analysis of the student’s artistic products. In the theoretical section, we focused on explaining how migration has influenced the educational process and on highlighting the important role of educators in providing appropriate support for immigrant students. We identified their language needs and the most common challenges they face. Due to limited proficiency in the language of instruction, students with immigrant backgrounds often experience difficulties in communication. In association to difficulties these children endure, we highlighted the importance of the teacher's role and strengh-based approach in education. We outlined the development of children’s social-emotional skills, which evolve through social interactions, and subsequently defined verbal communication. By drawing an analogy with verbal language, we also defined visual language and visual thinking, and explained the importance of visual expression for children for whom verbal expression presents obstacles. Finally, we highlighted the impact of visual arts activities on the development of communication and social-emotional skills, organization of education and consequently the benefits of art therapy methods. The results of the study showed that the process of using different visual arts domains, art techniques, art materials and art accessories have a significant impact on the student’s verbal and non-verbal communication. The student expressed himself both artistically and verbally more successfully and with greater ease when art techniques, art materials and art accessories suited to his abilities were selected, allowing him to demonstrate his competence. In contrast, when more demanding and less familiar art techniques, art materials and art accessories were introduced, obstacles in artistic expression emerged. Nevertheless, during these activities he showed progress in verbal communication and demonstrated a willingness to explore new expressive possibilities, which noticeably strengthened his self-confidence and reflective abilities. It was found that his strongest area in artistic expression was emotional experience, as he expressed himself most easily through emotionally intense and personally meaningful themes. The student successfully completed five of the six planned visual arts activities; with the exception of one, each activity consisted of two one-hour sessions. In the third action step, several attempts were needed to complete the task, as the student was at that time highly burdened by school obligations and temporarily not willing to participate. In accordance with ethical principles of research, his unwillingness to participate was respected, and the activities were resumed only when he was emotionally and cognitively ready. Upon re-engaging in the research process, he demonstrated significantly greater self-confidence, which was reflected in faster and more substantial progress in both verbal and visual expression.

Ključne besede:foreigners, inclusion, artistic activities, art teacher

Podobna dela

Podobna dela v RUL:
Podobna dela v drugih slovenskih zbirkah:

Nazaj