Podrobno

Zunanji pretresi in prilagajanje politik: odziv Poljske na migracijske krize
ID Ciszewska, Kamila Nikola (Avtor), ID Durnik, Mitja (Mentor) Več o mentorju... Povezava se odpre v novem oknu

.pdfPDF - Predstavitvena datoteka, prenos (1,09 MB)
MD5: 7AFB95258020B055CAC86E12C026DA95

Izvleček
Ta diplomska naloga preučuje, kako je Poljska prilagodila svoje migracijske politike kot odziv na dva velika zunanja šoka: belorusko mejno krizo leta 2021 in prihod ukrajinskih beguncev leta 2022. Raziskava obravnava širši problem, kako se javne uprave odzivajo na migracijske pritiske, povzročene s krizami, ter ali takšni odzivi predstavljajo strukturne spremembe politike. Namen raziskave je analizirati nasprotujoče si – restriktivne in vključujoče – politične odzive Poljske v okviru teorije prekinjenega ravnovesja (Punctuated Equilibrium Theory) in večnivojskega upravljanja. Raziskava uporablja kvalitativno primerjalno študijo primera, ki temelji izključno na sekundarnih virih. Sistematična analiza dokumentov je bila izvedena na poljskih zakonodajnih aktih, vladnih uredbah, pravnih instrumentih EU ter poročilih mednarodnih organizacij. Teoretično utemeljen okvir, izpeljan iz konceptov teorije prekinjenega ravnovesja (PET), je bil uporabljen za identifikacijo kazalnikov stabilnosti politik, prekinitev, preoblikovanja problematike in institucionalnega prestrukturiranja. Ugotovitve kažejo, da sta obe krizi delovali kot zunanja šoka, ki sta porušila obstoječe ravnovesje migracijske politike, vendar sta povzročila različni politični poti razvoja. Beloruska kriza je privedla do hitre sekuritizacije, razširitve izvršilnih pristojnosti in restriktivnega upravljanja meja. Nasprotno pa je prihod ukrajinskih beguncev vodil do pospešenih pravnih prilagoditev, ki so omogočile zaščito, integracijo in socialno vključenost. Ti procesi odražajo različne oblike politične prekinitve, oblikovane z okvirjanjem krize in usklajevanjem na ravni EU. Študija prispeva k znanstveni literaturi s področja javne uprave in migracijske politike z uporabo teorije prekinjenega ravnovesja pri analizi krizno pogojenega upravljanja migracij v Srednji in Vzhodni Evropi. Poudarja prepletanje nacionalne suverenosti in nadnacionalnih obveznosti v strukturah večnivojskega upravljanja. Čeprav je raziskava omejena na sekundarne vire in kontekst ene države, ponuja praktične vpoglede v krizno pripravljenost, prilagodljivost politik ter ravnotežje med varnostnimi in humanitarnimi obveznostmi.

Jezik:Slovenski jezik
Ključne besede:teorija prekinjenega ravnovesja, upravljanje migracij, sprememba politike zaradi krize, upravljanje na več ravneh, sekuritizacija, politika do beguncev
Vrsta gradiva:Magistrsko delo/naloga
Organizacija:FU - Fakulteta za upravo
Leto izida:2026
PID:20.500.12556/RUL-181329 Povezava se odpre v novem oknu
Datum objave v RUL:01.04.2026
Število ogledov:22
Število prenosov:3
Metapodatki:XML DC-XML DC-RDF
:
Kopiraj citat
Objavi na:Bookmark and Share

Sekundarni jezik

Jezik:Angleški jezik
Naslov:EXTERNAL SHOCKS AND POLICY ADAPTATION: POLAND’S RESPONSE TO MIGRATION CRISES
Izvleček:
This thesis examines how Poland adapted its migration policies in response to two major external shocks: the 2021 Belarusian border crisis and the 2022 influx of Ukrainian refugees. The study addresses the broader problem of how public administrations respond to crisis-induced migration pressures and whether such responses constitute structural policy change. The purpose is to analyse Poland’s contrasting restrictive and inclusive policy reactions within the framework of Punctuated Equilibrium Theory and Multi-level Governance. The research employs a qualitative comparative case study design based exclusively on secondary data. A systematic document analysis was conducted of Polish legislative acts, governmental regulations, EU legal instruments, and reports from international organisations. A theory-informed framework derived from PET concepts was used to identify indicators of policy stability, disruption, issue reframing, and institutional restructuring. The findings demonstrate that both crises served as external shocks that disrupted the existing migration policy equilibrium yet produced divergent policy trajectories. The Belarusian crisis led to rapid securitisation, expansion of executive authority, and restrictive border governance. In contrast, the Ukrainian refugee influx prompted expedited legal reforms that facilitated protection, integration, and social inclusion. These developments reflect distinct forms of policy punctuation shaped by crisis framing and EU-level coordination. The study contributes to public administration and migration policy scholarship by applying PET to crisis-driven migration governance in Central and Eastern Europe. It highlights the interaction between national sovereignty and supranational obligations within multi-level governance structures. While limited to secondary data and a single-country context, the findings offer practical insights into crisis preparedness, policy flexibility, and the balance between security and humanitarian obligations.

Ključne besede:Punctuated Equilibrium Theory, migration governance, crisis-driven policy change, multi-level governance, securitisation, refugee policy

Podobna dela

Podobna dela v RUL:
Podobna dela v drugih slovenskih zbirkah:

Nazaj