Podrobno

Doživljanje stresa in osebnih izzivov pri televizijskih novinarkah in voditeljicah : magistrsko delo
ID Škapin, Ema (Avtor), ID Poljak Lukek, Saša (Mentor) Več o mentorju... Povezava se odpre v novem oknu

.pdfPDF - Predstavitvena datoteka, prenos (1,23 MB)
MD5: 4092C54EC858186117AB6A3CA217577A

Izvleček
Magistrsko delo obravnava doživljanje stresa in osebnih izzivov televizijskih novinark in voditeljic ter temelji na razumevanju medijskega okolja kot zahtevnega in pogosto psihološko obremenjujočega prostora. Televizijsko novinarstvo od posameznic zahteva hitro odzivnost, nenehno prilagajanje nepredvidljivim situacijam, visoko stopnjo profesionalne odgovornosti ter učinkovito regulacijo čustev v okoliščinah stalne javne izpostavljenosti. Ob tem se novinarke pogosto soočajo s časovnimi pritiski, organizacijskimi zahtevami in pričakovanji po brezhibni profesionalni podobi, kar lahko pomembno vpliva na njihovo psihološko dobrobit, občutek kompetentnosti, poklicno delovanje, ter oblikovanje profesionalne identitete. Namen raziskave je bil poglobljeno razumeti, kako izkušene televizijske novinarke in voditeljice doživljajo stres ter kako osmišljajo osebne izzive, ki spremljajo njihovo poklicno delovanje. Raziskava je skušala odgovoriti na vprašanje, kako udeleženke interpretirajo stresne situacije, kako te vplivajo na njihovo doživljanje sebe kot profesionalke ter katere strategije uporabljajo za ohranjanje psihološkega ravnovesja in dolgoročne poklicne funkcionalnosti. Teoretični okvir naloge se opira na sodobne koncepte psihološkega stresa, izgorelosti, emocionalnega dela in profesionalne identitete v poklicih, ki vključujejo delo z javnostjo. Posebej so obravnavani mehanizmi kroničnega poklicnega stresa, ki nastajajo kot posledica dolgotrajne izpostavljenosti visokim zahtevam ob hkratnem pomanjkanju možnosti za regeneracijo. Delo izpostavlja tudi pomen notranjih standardov uspešnosti ter kulture stalne dosegljivosti, ki jo dodatno krepi digitalizacija medijskega prostora. Družbena omrežja in spletni odzivi namreč povečujejo intenzivnost javne presoje ter brišejo meje med poklicnim in zasebnim življenjem, kar lahko vodi v občutek trajne psihološke obremenjenosti. Posebna pozornost je namenjena tudi spolno zaznamovanim pričakovanjem, ki pogosto oblikujejo karierne poti žensk v medijih. Poleg profesionalne kompetentnosti so novinarke pogosto soočene tudi s pritiski glede videza, komunikacijskega sloga in čustvene regulacije, kar lahko dodatno poglablja notranje napetosti med avtentičnostjo in profesionalno vlogo. Takšne okoliščine ustvarjajo kompleksno psihološko polje, v katerem se prepletajo osebni, organizacijski in družbeni dejavniki. Raziskava temelji na kvalitativnem raziskovalnem pristopu z uporabo interpretativne fenomenološke analize, ki omogoča poglobljen vpogled v subjektivna doživljanja posameznic in načine, kako te konstruirajo pomen svojih izkušenj. V raziskavo je bilo vključenih pet televizijskih novinark in voditeljic z večletnimi delovnimi izkušnjami v informativnem programu. Podatki so bili zbrani s polstrukturiranimi poglobljenimi intervjuji, ki so udeleženkam omogočili refleksijo poklicnih izkušenj, notranjih procesov in načinov spoprijemanja z zahtevami dela. Analiza je potekala sistematično, z večstopenjskim kodiranjem, oblikovanjem tematskih sklopov ter interpretacijo latentnih pomenov, ki se kažejo v njihovih pripovedih. Rezultati raziskave kažejo, da je doživljanje stresa pri televizijskih novinarkah raznoliko in prežeto z notranjimi protislovji. Eden ključnih virov obremenitev predstavlja stalna javna izpostavljenost, ki vključuje tako pozitivno prepoznavnost kot tudi negativne odzive, kritike in spletne komentarje. Udeleženke opisujejo občutek, da morajo nenehno vzdrževati profesionalno podobo samozavestne, kompetentne in čustveno stabilne osebe, tudi kadar se soočajo z lastno ranljivostjo ali utrujenostjo. Pomembna ugotovitev raziskave je napetost med profesionalno vlogo in osebnim jazom. Novinarke pogosto poročajo o notranjih konfliktih med normo objektivnosti in lastnimi čustvenimi odzivi na pretresljive dogodke, kot so nesreče, nasilje ali humanitarne krize. Dolgotrajna izpostavljenost takšnim vsebinam lahko vodi v sekundarno travmatizacijo, povečano čustveno občutljivost ali nasprotno – v postopno emocionalno distanco, ki deluje kot zaščitni psihološki mehanizem. Raziskava dodatno razkriva problem zabrisanih meja med poklicnim in zasebnim življenjem. Nepravilni delovni urniki, delo v večernih urah, pripravljenost na nenadne dogodke ter stalna informacijska vpetost otežujejo psihološki odklop od dela. Posledično udeleženke poročajo o kronični utrujenosti, zmanjšani zmožnosti regeneracije ter občutkih trajne mentalne aktivacije. Pri nekaterih se pojavlja tudi občutek krivde ob postavljanju osebnih meja, kar odraža ponotranjene profesionalne norme visoke razpoložljivosti. Kljub izrazitim obremenitvam rezultati kažejo tudi na pomembne vire psihološke moči in odpornosti. Udeleženke izkazujejo visoko stopnjo refleksivnosti ter aktivno razvijajo strategije spoprijemanja s stresom. Med najpomembnejšimi se kažejo psihoterapevtska podpora, supervizija, redna telesna aktivnost, tehnike sproščanja, čuječnost ter socialna opora bližnjih. Pomembno zaščitno vlogo ima tudi občutek smisla, ki ga pripisujejo svojemu delu, saj zaznavanje družbenega pomena novinarstva krepi njihovo motivacijo in profesionalno vztrajnost. Ugotovitve nakazujejo, da stres televizijskih novinark ni zgolj individualni fenomen, temveč odraža širše strukturne značilnosti medijske industrije in organizacijske kulture. Zato raziskava poudarja pomen sistemskih pristopov k varovanju duševnega zdravja medijskih delavcev, vključno z dostopom do psihološke podpore, razvojem preventivnih programov ter spodbujanjem organizacijskega okolja, ki omogoča odprto razpravo o psiholoških obremenitvah brez stigmatizacije. Magistrsko delo pomembno prispeva k razumevanju duševnega zdravja novinark v slovenskem prostoru, kjer to področje ostaja razmeroma slabo raziskano. S tem zapolnjuje raziskovalno vrzel ter ponuja teoretična in praktična izhodišča za razvoj podpornih mehanizmov znotraj medijskih institucij. Hkrati odpira možnosti za nadaljnje raziskave, kot so vključevanje različnih medijskih formatov, primerjalne analize med spoloma ter longitudinalno spremljanje psihološke dobrobiti skozi različne faze novinarske kariere. Raziskava tako prispeva k širšemu razumevanju psiholoških zahtev sodobnega novinarstva in pomena ustvarjanja trajnostnih delovnih pogojev v medijskem prostoru.

Jezik:Slovenski jezik
Ključne besede:stres, izgorelost, televizijsko novinarstvo, javna izpostavljenost, profesionalna identiteta, fenomenološka metoda
Vrsta gradiva:Magistrsko delo/naloga
Tipologija:2.09 - Magistrsko delo
Organizacija:TEOF - Teološka fakulteta
Status publikacije:Objavljeno
Različica publikacije:Objavljena publikacija
Kraj izida:Ljubljana
Založnik:[E. Škapin]
Leto izida:2026
Št. strani:VII, 115, II str.
PID:20.500.12556/RUL-181292 Povezava se odpre v novem oknu
UDK:159.944: 070.42-055.2(043.2)
COBISS.SI-ID:274785027 Povezava se odpre v novem oknu
Datum objave v RUL:31.03.2026
Število ogledov:85
Število prenosov:30
Metapodatki:XML DC-XML DC-RDF
:
Kopiraj citat
Objavi na:Bookmark and Share

Sekundarni jezik

Jezik:Angleški jezik
Naslov:The experience of stress and personal challenges among female television journalists and presenters
Izvleček:
The master’s thesis examines the experience of stress and personal challenges among television journalists and presenters and is based on an understanding of the media environment as a demanding and often psychologically burdensome space. Television journalism requires individuals to respond quickly, constantly adapt to unpredictable situations, uphold a high level of professional responsibility, and regulate emotions effectively under conditions of constant public exposure. In this context, journalists often face time pressures, organizational demands, and expectations of maintaining a flawless professional image, which can significantly impact their psychological well-being, sense of competence, professional functioning, and the formation of their professional identity. The aim of the research was to gain an in-depth understanding of how experienced television journalists and presenters experience stress and make sense of the personal challenges accompanying their professional work. The study sought to answer how participants interpret stressful situations, how these situations affect their perception of themselves as professionals, and which strategies they use to maintain psychological balance and long-term professional functionality. The theoretical framework of the thesis is based on contemporary concepts of psychological stress, burnout, emotional labor, and professional identity in occupations involving public-facing work. Special attention is given to mechanisms of chronic occupational stress that arise as a result of prolonged exposure to high demands combined with limited opportunities for recovery. The thesis also highlights the importance of internal performance standards and the culture of constant availability, further reinforced by the digitalization of the media landscape. Social media and online feedback increase the intensity of public scrutiny and blur the boundaries between professional and private life, which can lead to a sense of persistent psychological burden. Particular attention is also given to gendered expectations that often shape the career trajectories of women in the media. In addition to professional competence, female journalists frequently face pressures regarding appearance, communication style, and emotional regulation, which can further intensify internal tensions between authenticity and professional role. These circumstances create a complex psychological field in which personal, organizational, and social factors intersect. The study employs a qualitative research approach using interpretative phenomenological analysis, which allows for an in-depth insight into the subjective experiences of individuals and the ways in which they construct meaning from their experiences. Five television journalists and presenters with several years of experience in news programming participated in the study. Data were collected through semi-structured, in-depth interviews, enabling participants to reflect on their professional experiences, internal processes, and coping strategies. The analysis was conducted systematically, using multi-stage coding, the formation of thematic clusters, and the interpretation of latent meanings reflected in their narratives. The results of the study indicate that experiences of stress among television journalists are diverse and imbued with internal contradictions. One key source of strain is constant public exposure, encompassing both positive recognition and negative feedback, criticism, and online comments. Participants describe feeling that they must continuously maintain a professional image of confidence, competence, and emotional stability, even when facing personal vulnerability or fatigue. An important finding of the study is the tension between the professional role and the personal self. Journalists often report internal conflicts between the norm of objectivity and their own emotional responses to distressing events, such as accidents, violence, or humanitarian crises. Prolonged exposure to such content can lead to secondary traumatization, increased emotional sensitivity, or conversely—a gradual emotional distancing that functions as a protective psychological mechanism. The study further reveals the problem of blurred boundaries between professional and private life. Irregular work schedules, evening shifts, readiness for sudden events, and constant information engagement make psychological detachment from work difficult. Consequently, participants report chronic fatigue, reduced recovery capacity, and feelings of persistent mental activation. In some cases, they also experience guilt when setting personal boundaries, reflecting internalized professional norms of high availability. Despite significant stressors, the results also highlight important sources of psychological strength and resilience. Participants demonstrate a high degree of reflectivity and actively develop coping strategies for managing stress. Among the most important are psychotherapy support, supervision, regular physical activity, relaxation techniques, mindfulness, and social support from close ones. A protective role is also played by a sense of purpose attributed to their work, as perceiving the social significance of journalism strengthens their motivation and professional perseverance. The findings suggest that stress among television journalists is not merely an individual phenomenon but reflects broader structural characteristics of the media industry and organizational culture. Therefore, the study emphasizes the importance of systemic approaches to protecting the mental health of media professionals, including access to psychological support, the development of preventive programs, and fostering an organizational environment that allows open discussion of psychological burdens without stigmatization. This master’s thesis makes an important contribution to understanding the mental health of journalists in the Slovenian context, where this field remains relatively under-researched. It fills a research gap and offers theoretical and practical foundations for developing supportive mechanisms within media institutions. At the same time, it opens possibilities for further research, such as including different media formats, comparative analyses by gender, and longitudinal monitoring of psychological well-being across different stages of a journalism career. The study thus contributes to a broader understanding of the psychological demands of contemporary journalism and the importance of creating sustainable working conditions in the media environment.

Ključne besede:stress, burnout, television journalism, public exposure, professional identity, phenomenological method

Podobna dela

Podobna dela v RUL:
Podobna dela v drugih slovenskih zbirkah:

Nazaj