Na Madžarskem imajo patronažne sestre centralno vlogo pri podpori družinam v pred-, ob- in poporodnem obdobju. Ker je država zaradi globalizacije in migracij jezikovno vse bolj raznolika, postaja komunikacija z družinami, ki ne govorijo madžarsko, vse večji izziv. V prispevku s pregled-no kvantitativno študijo ugotavljamo, kako se premoščajo jezikovne bariere pri ustnem sporazume-vanju in pisnih informacijah za tuje družine. Podatki so bili zbrani med aprilom in oktobrom 2022 z dvema spletnima vprašalnikoma: enega je izpolnilo 48 patronažnih sester, drugega pa 51 družin z vsaj enim nemadžarskim staršem. Oba vprašalnika poizvedujeta po komunikacijskih strategijah patronažnih sester in tujih družin, pri čemer se osredotočata na znanje tujega jezika patronažnih sester in na situacije, ko so bili ključni pisni dokumenti na voljo samo v madžarščini. Pri analizi smo uporabili opisno statistiko in frekvenčne analize. Rezultati razkrivajo jasne vzorce, kako jezik vpliva na komunikacijo in dostop do oskrbe. Na splošno je madžarščina de iure in de facto primarni jezik oskrbe, omejeno znanje tujih jezikov med patronažnimi sestrami pa pogosto zahteva neformalno jezikovno podporo tako pri ustnem kot pri pisnem sporazumevanju. Študija poudarja potrebo po celovitem sistemu jezikovne podpore, da bi zagotovili enakopravni dostop do oskrbe in uresničili temeljno pravico pacientov do razumljivih zdravstvenih informacij.
|