Sedanji svetovni red je od konca hladne vojne, ko se je oblikoval, večkrat izkazal nestabilnost in izzive. Novonastale države, ki so postale del tega reda, so do njega vse bolj kritične in skušajo s svojo zunanjo politiko prilagoditi in uravnotežiti obstoječe norme in pravila svetovnega reda. Ruska federacija, ki je ena od takih držav, je poskušala spodkopati svetovni red z izvajanjem revizionistične zunanje politike. S pomočjo analize elementov svetovnega reda, tj. izzivov za primarne institucije, za sekundarne institucije ter vzorcev odnosov in vedenja, ugotavljam, kako stališča Rusije o ključnih elementih svetovnega reda vplivajo ne le na njeno oblikovanje revizionistične zunanje politike, ampak predvsem na njeno spreminjanje. Slednje operacionaliziram prek koncepta revizionizma in njegovih pojavnih oblik. V magistrskem delu ugotavljam, da je Rusija glede na svoje razumevanja odzivov svojo revizionistično zunanjo politiko prilagajala na dveh ravneh – posovjetski in globalni. Prva raven že od začetka kaže zelo močne znake želje po spremembi svetovnega reda, medtem ko se je na globalni ravni ta proces razvijal postopoma, od zmernega revizionizma do reformističnega.
|