Dobrodelna pomoč v hrani je bila že od devetdesetih let 20. stoletja eden najpomembnejših odzivov na revščino/prehransko negotovost v bogatih državah prvega sveta. Poslabšanje dvojne družbeno-ekološke krize v naslednjih desetletjih je bil poglavitni razlog za institucionalizacijo programa ekosocialne politike dobrodelne redistribucije presežkov hrane v državah članicah EU. Članek se osredotoča na vpliv dobrodelne prehranske pomoči in prerazdeljevanja presežkov hrane na socialno državo v Sloveniji. Prispevek temelji na primarnih empiričnih podatkih, zbranih v glavnih institucijah prehranske dobrodelnosti v sedmih regijah socialnega varstva v Sloveniji. Ugotovljeno je, da institucionalizacija in utrditev dobrodelne pomoči v hrani potiskata slovensko državo blaginje še bolj v smer preostalih (neo)liberalnih socialnih režimov. Na splošno program ekosocialne politike, ki ga močno podpirajo glavni finančni instrumenti EU, dokazuje, da je bil univerzalistični socialni model, ki temelji na načelih družbene solidarnosti in človekovih pravic, opuščen v korist kratkoročnih rešitev, ki temeljijo na dobrodelnosti in ne rešujejo temeljnih strukturnih vzrokov revščine.
|