Med letoma 1770 in 1777 je frančiškanski arhivar in knjižničar p. Maver Fajdiga (s svetnim imenom Anton, rojen 11. januarja 1734 v Mekinjah) po samostanih tedanje province zbiral gradivo za zgodovino frančiškanskega reda. Rokopis svojega zgodovinsko-kronikalnega dela, ki ga je naslovil Bosnia Seraphica (Bosna serafska), je napisal med letoma 1777 in 1780; razdelil ga je na tri dele, v njih pa je pregledno popisal zgodovino frančiškanov od prihoda prvih redovnih članov na območje Balkana sredi 14. stoletja do svojega časa, predvsem pa zgodovino petnajstih samostanov, ki so bili v drugi polovici 18. stoletja vključeni v Hrvaško-kranjsko provinco svetega Križa. Rokopis, ki je bil pripravljen za strokovni pregled in oceno in bi bilo zanj mogoče začeti postopek za objavo, ni doživel natisa; ostal je shranjen v provincialnem arhivu v Ljubljani, zanj pa so vedeli le redki. Obsega 1235 rokopisnih strani in je eden najobsežnejših ohranjenih latinskih rokopisnih virov pri nas; glede na težke razmere, v katerih je nastajal (obdobje jožefinizma), je markanten dosežek in eno najobsežnejših ohranjenih latinskih kronikalnih del na Slovenskem, ki je kot zgodovinski dokument pomembno za zgodovino frančiškanskega reda, za zgodovino Cerkve na Slovenskem, Hrvaškem in v Bosni in za poznavanje cerkvene uprave in posameznih samostanov, pa tudi kot vir za podatke in zanimivosti o lokalni zgodovini, o civilni upravi, o pomembnih posameznikih in dogodkih, o zgodovini sociale in medicine ... Pričujoča kritična izdaja, ki je počasi nastajala 16 let, je rezultat skupinskega projektnega dela in je namenjena seznanitvi strokovne in vse zainteresirane javnosti z besedilom in spodbuditvi raziskovanja tematik, ki jih ponuja.
|
