Podrobno

Kako cesarska je bila cesarska Cerkev?
ID Maver, Aleš (Avtor), ID Stanek, Sandra (Avtor)

.pdfPDF - Predstavitvena datoteka, prenos (212,30 KB)
MD5: C5DA6DCDB14D733B58703418946B5461
URLURL - Izvorni URL, za dostop obiščite https://journals.uni-lj.si/keria/article/view/27104 Povezava se odpre v novem oknu

Izvleček
Prispevek skuša odgovoriti na ne posebej sveže vprašanje, v kolikšni meri je pojav cesarske Cerkve v 4. stoletju dejansko preoblikoval tirnice, po katerih je tekla cerkvena zgodovina. Ob tem vstopa v dialog predvsem s tistimi pogledi, ki rišejo ostro ločnico med obdobjem pred njeno uveljavitvijo in po njej. Na navedeni točki je treba po najinem mnenju opozoriti, da je sprememba zadevala predvsem posvetno sfero, medtem ko je večina krščanskih skupnosti že od vsega začetka stavila na harmoničen odnos z oblastniki. Zahtevnejši del odgovora o daljnosežnosti sprememb pa zadeva razsežnosti poseganja pokristjanjenega ali vsaj Cerkvi »pridruženega« rimskega vladarja v njeno notranje življenje. Zaradi narave prispevka se tukaj v največji meri omejujeva na Konstantinov »prstni odtis« na nicejskem koncilu leta 325 in v času neposredno pred njim ter takoj po njem. Kajpak je naraščajoča družbena moč Cerkve močno vplivala tudi na vsebinske poudarke pri njenem oznanjevanju in na obnašanje njenih voditeljev, čeprav na primere zelo samo-zavestnih in očitno celo zunaj krščanske skupnosti vplivnih škofov najdemo že od druge polovice 3. stoletja naprej. A te spremembe, ki lahko na zunaj res ustvarijo vtis, da se je nekdanja Cerkev apostolov spremenila do neprepoznavnosti, ne omogočajo risanja izrazitega prepada med obdobjem pred Konstantinom in tistim po njem. Glavne komponente zakoličenja razmerij na nicejskem koncilu so obstajale že v dotedanjem razvoju krščanstva v rimskem imperiju.

Jezik:Slovenski jezik
Ključne besede:koncil v Niceji, cesarska Cerkev, verski kulti v rimskem imperiju
Vrsta gradiva:Članek v reviji
Tipologija:1.01 - Izvirni znanstveni članek
Organizacija:FF - Filozofska fakulteta
Status publikacije:Objavljeno
Različica publikacije:Objavljena publikacija
Datum objave:29.12.2025
Leto izida:2025
Št. strani:Str. 45-63
Številčenje:Letn. 27, št. 2
PID:20.500.12556/RUL-180820 Povezava se odpre v novem oknu
UDK:94(37)
ISSN pri članku:1580-0261
DOI:10.4312/keria.27.2.45-63 Povezava se odpre v novem oknu
COBISS.SI-ID:271969539 Povezava se odpre v novem oknu
Datum objave v RUL:17.03.2026
Število ogledov:7
Število prenosov:0
Metapodatki:XML DC-XML DC-RDF
:
Kopiraj citat
Objavi na:Bookmark and Share

Gradivo je del revije

Naslov:Keria : studia Latina et Graeca
Skrajšan naslov:Keria
Založnik:Društvo za antične in humanistične študije Slovenije, Društvo za antične in humanistične študije Slovenije, Znanstvena založba Filozofske fakultete, Založba Univerze v Ljubljani
ISSN:1580-0261
COBISS.SI-ID:99551488 Povezava se odpre v novem oknu

Sekundarni jezik

Jezik:Angleški jezik
Naslov:How imperial was the imperial Church?
Izvleček:
This article attempts to answer the not-particularly-new question of the extent to which the emergence of an imperial Church in the 4th century actually reshaped the course of Church history. In doing so, it enters into dialogue primarily with those views that draw a sharp distinction between the period before and after its establishment. In our opinion, it should be noted that the change mainly affected the secular sphere, while most Christian communities had from the very beginning sought a harmonious relationship with the rulers. The more challenging part of the answer about the far-reaching nature of the changes concerns the extent of the intervention of the Christianised or at least Church-affiliated Roman rulers in its internal life. Due to the nature of this article, we are limiting ourselves here to Constantine’s ‘fingerprint’ on the Council of Nicaea in 325 and the period immediately before and after it. Of course, the growing social power of the Church also had a strong influence on the content of its preaching and the behaviour of its leaders, although examples of very self-confident and obviously influential bishops can be found as early as the second half of the 3rd century. However, these changes, which may outwardly give the impression that the former Church of the Apostles had changed beyond recognition, do not allow us to draw a clear line between the period before Constantine and the period after him. The main components of the establishment of relations at the Council of Nicaea already existed in the previous development of Christianity in the Roman Empire.

Ključne besede:Council of Nicaea, imperial Church, Roman religious cults

Projekti

Financer:ARIS - Javna agencija za znanstvenoraziskovalno in inovacijsko dejavnost Republike Slovenije
Številka projekta:P6-0138
Naslov:Preteklost severovzhodne Slovenije med slovenskimi zgodovinskimi deželami in v interakciji z evropskim sosedstvom

Podobna dela

Podobna dela v RUL:
Podobna dela v drugih slovenskih zbirkah:

Nazaj