Podrobno

Govoreče kronike - od latinščine k slovenščini : najstarejše slovenske oklicne knjige
ID Golec, Boris (Avtor)

.pdfPDF - Predstavitvena datoteka, prenos (898,99 KB)
MD5: EB2961548E6D638F445E1EE5A5755EDD
URLURL - Izvorni URL, za dostop obiščite https://journals.uni-lj.si/clotho/article/view/16335 Povezava se odpre v novem oknu

Izvleček
Slovenske oklicne knjige so nazoren primer, kako je slovenščina v 18. in 19. stoletju pri vodenju kronoloških cerkvenih evidenc te vrste zamenjala latinščino. Šlo je za neposredno opiranje na latinske obrazce, pri čemer so iz praktičnih razlogov že prej našle mesto v latinskih oklicnih knjigah posamezne slovenske besede in besedne zveze. Prve oklicne knjige s slovenskimi oklici se pojavijo kmalu za prvimi znanimi latinskimi knjigami ženitnih oklicev v začetku 18. stoletja. Njihovo mesto, vloga in pomen v starejšem slovenskem pismenstvu so do nedavnega ostajali premalo ovrednoteni glede na vsebinsko bogastvo in enkratno možnost spremljanja govorjene besede, kakršno je bilo skozi stoletja slišati s prižnic župnijskih cerkva. Pričakovati je mogoče, da bo sčasoma vendarle prišla na površje še kakšna knjiga iz obravnavanega obdobja, še prej pa, da bomo naleteli na (posamične) vpise slovenskih oklicev v poročnih in drugih matičnih knjigah. Osrednji predmet obravnave je oklicna knjiga ljubljanske stolne župnije Sv. Nikolaja, najstarejša samostojna oklicna knjiga na Slovenskem sploh. Pokriva časovni razpon dobrih dveh desetletij 1737–1759 in je v primerjavi z drugimi, nastalimi do začetka 19. stoletja, zelo obsežna, saj vsebuje kar 2319 oklicev. Navzlic ponavljajočim se obrazcem in temu ustrezni vsebinski skromnosti je njen pomen večstranski. Gre za enega najdaljših slovenskih rokopisov in sploh za najobsežnejši primer poluradnega poslovanja pred razsvetljensko dobo. Poleg te posebnosti gre izpostaviti pomen knjige kot dokumenta časa: zapisa govorjene, široki javnosti namenjene besede, kakršno je bilo moč slišati s prižnice ljubljanske stolnice. V dokumentiranem jeziku stolne duhovščine se poleg jezikovnih posebnosti in zanimivosti odraža bogata bera tedanje slovenske mestne toponimike in antroponimike, kakor tudi socialna strukturiranost, izražena tako rekoč v vseh obstoječih odtenkih naslavljanj in poimenovanj. Uporabna vrednost ljubljanske oklicne knjige je tem večja, ker obravnava mestno okolje s pisano paleto njegovih stanovskih in poklicnih poimenovanj, ki jih je podeželje poznalo v precej manjši meri.

Jezik:Slovenski jezik
Ključne besede:oklicne knjige, Ljubljana, stolna cerkev sv. Nikolaja, urbana toponimika, urbana antroponimika
Vrsta gradiva:Članek v reviji
Tipologija:1.01 - Izvirni znanstveni članek
Organizacija:FF - Filozofska fakulteta
Status publikacije:Objavljeno
Različica publikacije:Objavljena publikacija
Datum objave:18.11.2025
Leto izida:2025
Št. strani:Str. 27-60
Številčenje:Letn. 7, št. 1
PID:20.500.12556/RUL-180645 Povezava se odpre v novem oknu
UDK:930.2(497.4Ljubljana)
ISSN pri članku:2670-6210
DOI:10.4312/clotho.7.1.27-60 Povezava se odpre v novem oknu
COBISS.SI-ID:259255811 Povezava se odpre v novem oknu
Datum objave v RUL:12.03.2026
Število ogledov:314
Število prenosov:82
Metapodatki:XML DC-XML DC-RDF
:
Kopiraj citat
Objavi na:Bookmark and Share

Gradivo je del revije

Naslov:Clotho
Založnik:Znanstvena založba Filozofske fakultete, Znanstvena založba Filozofske fakultete, Založba Univerze v Ljubljani, University of Ljubljana Press
ISSN:2670-6210
COBISS.SI-ID:300877824 Povezava se odpre v novem oknu

Licence

Licenca:CC BY-SA 4.0, Creative Commons Priznanje avtorstva-Deljenje pod enakimi pogoji 4.0 Mednarodna
Povezava:http://creativecommons.org/licenses/by-sa/4.0/deed.sl
Opis:Ta licenca Creative Commons je zelo podobna običajni licenci Priznanje avtorstva, vendar zahteva, da so materialne avtorske pravice na izpeljanih delih upravljane z enako licenco.

Sekundarni jezik

Jezik:Angleški jezik
Naslov:Talking chronicles - from Latin to Slovenian : the oldest Slovenian banns of marriage registers
Izvleček:
Slovenian banns of marriage registers are an illustrative example of how Slovenian replaced Latin in the 18th and 19th centuries in the context of chronological church records. They show a direct reliance on Latin forms, where, for practical reasons, single Slovenian words and phrases had already found a place in the Latin banns registers. The first registers with Slovenian banns appear shortly after the first known Latin ones at the beginning of the 18th century. Until recently, their place, role, and importance in the context of older Slovenian literary sources have been undervalued, given their richness of content; they provide a unique opportunity to follow the spoken word as it was heard from the parish pulpits over the centuries. More books from this period are expected to surface, and individual entries of Slovenian banns will likely be discovered in other parish registers, particularly those for marriages. The main subject of the present study is the Banns Register of the Ljubljana Cathedral Parish of St Nicholas, which is the oldest independent banns register in present-day Slovenia. It covers a period of just over two decades, 1737-1759, and is remarkably extensive compared to others produced up to the beginning of the 19th century, containing as many as 2319 banns. Despite the repetitive formulas and the corresponding paucity of content, its importance is multifaceted. It is one of the most extensive Slovenian manuscripts and the most comprehensive example of semi-official operations before the Enlightenment. In addition, the book is an important document of its times, preserving a record of the spoken word intended for the general public, as heard from the pulpit of the Ljubljana cathedral. Its language of the cathedral clergy reflects, in addition to the linguistic peculiarities and curiosities, the rich variety of Slovenian urban toponymy and anthroponymy of the time, as well as social structuring, expressed in all possible nuances of addresses and appellations. The usefulness of the Ljubljana banns register is all the more significant because it deals with the urban environment with its colorful range of occupational and professional names - which was not the case in the countryside.

Ključne besede:banns of marriage registers, Ljubljana, cathedral parish of St Nicholas, urban toponymy, urban anthroponomy

Projekti

Financer:ARIS - Javna agencija za znanstvenoraziskovalno in inovacijsko dejavnost Republike Slovenije
Številka projekta:J7-2604-2020
Naslov:Latinske in nemške kronike na Slovenskem

Financer:ARIS - Javna agencija za znanstvenoraziskovalno in inovacijsko dejavnost Republike Slovenije
Številka projekta:P6-0052-2022
Naslov:Temeljne raziskave slovenske kulturne preteklosti

Podobna dela

Podobna dela v RUL:
Podobna dela v drugih slovenskih zbirkah:

Zbirka

To gradivo je del naslednjih zbirk del:
  1. Clotho

Nazaj