Podrobno

La concettualizzazione metaforica dell’intelligenza artificiale : analisi del discorso giornalistico italiano contemporaneo
ID Stanič, Daša (Avtor)

.pdfPDF - Predstavitvena datoteka, prenos (1,77 MB)
MD5: 9805103C3146C2D270B10DEDEEA14C45
URLURL - Izvorni URL, za dostop obiščite https://journals.uni-lj.si/linguistica/article/view/24567/20100 Povezava se odpre v novem oknu

Izvleček
Lo studio analizza la rappresentazione dell’intelligenza artificiale nel discorso giorna­listico italiano del 2025 (corpus CS25, creato appositamente per questa ricerca), con­frontandola con la situazione linguistica fino al 2006 (corpus itWaC). L’approccio si basa sul modello della metafora concettuale (Lakoff/Johnson, 1980; Kövecses, 2010), che consente di indagare come l’IA sia compresa e rappresentata attraverso espressioni linguistiche metaforiche. L’analisi mostra che vent’anni fa il linguaggio era prevalen­temente tecnico e definitorio, dominato dalle metafore L’IA È UNO SPAZIO e L’IA È UNO STRUMENTO, con una presenza marginale di personificazioni o rappresentazioni antropomorfiche. Nel 2025, il discorso giornalistico presenta un sistema metaforico più complesso e articolato: L’IA È UNA PERSONA emerge come metafora centrale, con sottocategorie quali L’IA È UN INTERLOCUTORE (la metafora più frequente), UN AV­VERSARIO/NEMICO e UN ASSISTENTE, UN CREATORE/ARTISTA, mentre compaio­no nuove metafore come L’IA È UNA FORZA NATURALE e L’IA È UN TRAGUARDO. I risultati evidenziano un’evoluzione da un linguaggio tecnico a un repertorio ricco di metafore antropomorfiche e relazionali, riflettendo la crescente pervasività dell’IA nella vita quotidiana e la sua influenza sul discorso pubblico, sulla percezione sociale e sulle aspettative culturali.

Jezik:Italijanski jezik
Ključne besede:discorso giornalistico, intelligenza artificiale, metafora concettuale
Vrsta gradiva:Članek v reviji
Tipologija:1.01 - Izvirni znanstveni članek
Organizacija:FF - Filozofska fakulteta
Status publikacije:Objavljeno
Različica publikacije:Objavljena publikacija
Datum objave:24.12.2025
Leto izida:2025
Št. strani:Str. 185-203
Številčenje:Letn. 65, št. 1
PID:20.500.12556/RUL-180636 Povezava se odpre v novem oknu
UDK:811.131.'373.612.2
ISSN pri članku:0024-3922
DOI:10.4312/linguistica.65.1.185-203 Povezava se odpre v novem oknu
COBISS.SI-ID:264727555 Povezava se odpre v novem oknu
Opomba:
NASLOV: Metaforična konceptualizacija umetne inteligence: analiza sodobnega italijanskega novinarskega diskurza\POVZETEK: Prispevek obravnava metaforično konceptualizacijo umetne inteligence (UI) v itali­janskem novinarskem diskurzu. Osredotoča se na leto 2025 (z analizo korpusa CS25, ustvarjenega posebej za to raziskavo) ter primerja ugotovitve z jezikovno situacijo do leta 2006 (korpus itWaC). Raziskava temelji na modelu konceptualne metafore (La­koff/Johnson, 1980; Kövecses, 2010), ki omogoča preučevanje načina, kot kaj jo pred­stavljajo metaforični jezikovni izrazi, ki jih v zvezi z njo uporabljamo. Analiza kaže na precejšnje spremembe. Pred dvajsetimi leti je bil jezik o UI pretežno tehničen in definicijski: prevladovali sta metafori UI JE PROSTOR in UI JE ORODJE, personifikacija pa je bila le občasna. Nasprotno pa novinarski diskurz leta 2025 razkriva veliko bolj kompleksen in razvejan metaforični sistem. Osrednja konceptualna metafora je UI JE OSEBA, ki se razčlenjuje v številne podkategorije: UI JE SOGOVORNIK (najpogostejša metafora), UI JE NASPROTNIK/SOVRAŽNIK, UI JE POMOČNIK in UI JE USTVARJA­LEC/UMETNIK. Vzporedno s temi se pojavljajo tudi nove metafore, kot sta UI JE (NA­RAVNA) SILA in UI JE CILJ. Rezultati poudarjajo pomemben premik od tehničnega je­zika k bogatemu repertoarju antropomorfnih metafor, kar odraža vse večjo vključenost UI v vsakdanje življenje in njen naraščajoči vpliv na javni diskurz, družbeno percepcijo in kulturna pričakovanja.\KLJUČNE BESEDE: italijanščina, konceptualna metafora, umetna inteligenca, novinarski diskurz,
Datum objave v RUL:12.03.2026
Število ogledov:202
Število prenosov:84
Metapodatki:XML DC-XML DC-RDF
:
Kopiraj citat
Objavi na:Bookmark and Share

Gradivo je del zbornika

Naslov:Frazeologija v digitalni dobi
COBISS.SI-ID:262399235 Povezava se odpre v novem oknu

Gradivo je del revije

Naslov:Linguistica
Skrajšan naslov:Linguistica
Založnik:Filozofska fakulteta, Filozofska fakulteta, Znanstvena založba Filozofske fakultete, Založba Univerze v Ljubljani
ISSN:0024-3922
COBISS.SI-ID:16075264 Povezava se odpre v novem oknu

Licence

Licenca:CC BY-SA 4.0, Creative Commons Priznanje avtorstva-Deljenje pod enakimi pogoji 4.0 Mednarodna
Povezava:http://creativecommons.org/licenses/by-sa/4.0/deed.sl
Opis:Ta licenca Creative Commons je zelo podobna običajni licenci Priznanje avtorstva, vendar zahteva, da so materialne avtorske pravice na izpeljanih delih upravljane z enako licenco.

Sekundarni jezik

Jezik:Angleški jezik
Naslov:The metaphorical conceptualisation of artificial intelligence : analysis of contemporary Italian journalistic discourse
Izvleček:
The study analyses the representation of artificial intelligence in Italian journalistic discourse in 2025 (corpus CS25, created specifically for this research), comparing it with the linguistic situation up to 2006 (corpus itWaC). The approach is based on the conceptual metaphor model (Lakoff/Johnson, 1980; Kövecses, 2010), which enables investigation of how AI is understood and represented through metaphorical linguistic expressions. The analysis shows that twenty years ago, the language was predomi-nantly technical and definitional, dominated by the metaphors AI IS A SPACE and AI IS A TOOL, with marginal personification or anthropomorphic representation. In 2025, journalistic discourse presents a more complex and articulated metaphorical system: AI IS A PERSON emerges as the central metaphor, with subcategories such as AI IS AN INTERLOCUTOR (the most frequent metaphor), AN ADVERSARY/ENEMY, AN ASSISTANT and A CREATOR/ARTIST, while new metaphors such as AI IS A NATU-RAL FORCE and AI IS A GOAL also appear. The results highlight an evolution from technical language to a repertoire rich in anthropomorphic and relational metaphors, reflecting the growing pervasiveness of AI in everyday life and its influence on public discourse, social perception and cultural expectations.Prispevek obravnava metaforično konceptualizacijo umetne inteligence (UI) v italijanskem novinarskem diskurzu. Osredotoča se na leto 2025 (z analizo korpusa CS25, ustvarjenega posebej za to raziskavo) ter primerja ugotovitve z jezikovno situacijo do leta 2006 (korpus itWaC). Raziskava temelji na modelu konceptualne metafore (Lakoff/Johnson, 1980; Kövecses, 2010), ki omogoča preučevanje načina, kot kaj jo predstavljajo metaforični jezikovni izrazi, ki jih v zvezi z njo uporabljamo. Analiza kaže na precejšnje spremembe. Pred dvajsetimi leti je bil jezik o UI pretežno tehničen in definicijski: prevladovali sta metafori UI JE PROSTOR in UI JE ORODJE, personifikacija pa je bila le občasna. Nasprotno pa novinarski diskurz leta 2025 razkriva veliko bolj kompleksen in razvejan metaforični sistem. Osrednja konceptualna metafora je UI JE OSEBA, ki se razčlenjuje v številne podkategorije: UI JE SOGOVORNIK (najpogostejša metafora), UI JE NASPROTNIK/SOVRAŽNIK, UI JE POMOČNIK in UI JE USTVARJA-LEC/UMETNIK. Vzporedno s temi se pojavljajo tudi nove metafore, kot sta UI JE (NARAVNA) SILA in UI JE CILJ. Rezultati poudarjajo pomemben premik od tehničnega jezika k bogatemu repertoarju antropomorfnih metafor, kar odraža vse večjo vključenost UI v vsakdanje življenje in njen naraščajoči vpliv na javni diskurz, družbeno percepcijo in kulturna pričakovanja.

Ključne besede:Italian, conceptual metaphor, artificial intelligence, journalistic discourse

Podobna dela

Podobna dela v RUL:
Podobna dela v drugih slovenskih zbirkah:

Zbirka

To gradivo je del naslednjih zbirk del:
  1. Linguistica

Nazaj