lanek predstavlja kontrastivno analizo frazeoloških enot, ki vsebujejo kromonim zelen v slovenščini, verde v italijanščini in green v angleščini, da bi ugotovili, v kolikšni meri se izbrani jeziki ujemajo. Raziskava združuje etimološko, simbolsko in semantično primerjavo ter vključuje sinhrono in diahrono perspektivo. Raziskovalni korpus je sestavljen iz več kot šestdesetih frazeoloških enot, pridobljenih iz slovarjev, korpusov in frazeoloških virov. Enote so bile klasificirane in analizirane kvalitativno in kvantitativno. Rezultati kažejo, da je angleščina najproduktivnejša glede na število frazeoloških enot, sledita italijanščina in slovenščina. Čeprav ima ime za zeleno v vsakem jeziku različen etimološki izvor, si jeziki delijo nekatere univerzalne konotacije, povezane predvsem z naravo, mladostjo, svežino ter z negativnimi fizičnimi (bolezen) in čustvenimi stanji (zavist), ki pa niso vedno frazeološko realizirane. Kvantitativna analiza razkriva nizko stopnjo prekrivanja (7,7 %), kar potrjuje, da je velika večina frazeoloških enot kulturno in jezikovno specifična. Ugotovljen je tudi izrazit vpliv sodobne angleščine na slovensko in italijansko frazeologijo, medtem ko stik med slovenskim in italijanskim jezikovnim območjem statistično ne pomeni tudi večje stopnje podobnosti v primerjavi z angleščino, ki z ostalima dvema nima direktne geografske povezave. Raziskava poudarja tudi pomembnost kombiniranja slovarskih in korpusnih virov pri oblikovanju celovitega frazeološkega pregleda.
|