Območja z večjo koncentracijo kvirovske skupnosti so uveljavljena značilnost prostorske strukture večjih mest na globalnem severu. Vendar pa obstaja pomanjkanje raziskav o kvirovski skupnosti v postsocialističnih mestih. Članek želi odpraviti omenjeno vrzel, saj raziskuje možnost večje koncentracije moške kvirovske populacije v hrvaški prestolnici Zagrebu. Na podlagi analize različnih zbirk prostorskih podatkov smo predpostavili obstoj rezidenčnega jedra kvirovskih moških v Zagrebu, opisali njegov položaj v prostorski strukturi mesta in preučili prostorsko dinamiko njegovega razvoja. Naše ugotovitve kažejo, da je urbana geografija Zagreba manj heteroseksualna, kot se zdi na prvi pogled. Poleg tega smo pokazali, kako so se globalni vzorci prostorske organizacije kvirovske skupnosti prilagodili postsocialističnemu kontekstu in njegovim lokalnim posebnostim, ki so omogočile edinstveno integracijo kvirovskih moških prostorov v postsocialistično urbano strukturo Zagreba.
|