Podrobno

Konvencionalni pristopi in napredne tehnologije za preprečevanje rasti plesni na primeru enodružinske hiše : diplomska naloga
ID Zupančič, Ajda (Avtor), ID Dovjak, Mateja (Mentor) Več o mentorju... Povezava se odpre v novem oknu, ID Štukovnik, Petra (Komentor)

.pdfPDF - Predstavitvena datoteka, prenos (4,17 MB)
MD5: 08C5D2019B7C326CA6E56E5CD673026C

Izvleček
Diplomska naloga obravnava primer enodružinske hiše, v kateri se je po delni prenovi stavbnega ovoja pojavil problem rasti in razvoja plesni. Namen naloge je raziskati vpliv mikroklimatskih razmer in gradbenofizikalnih lastnosti konstrukcijskega sklopa na pojav kondenzacije in rast plesni ter predlagati ukrepe za zmanjšanje tveganja. Cilji vključujejo izvedbo kontinuiranih meritev notranjih parametrov, primerjavo rezultatov z zakonskimi zahtevami, simulacijo higrotermalnega odziva konstrukcije ter opredelitev konvencionalnih in naprednih sanacijskih ukrepov. Metodološki pristop je zajemal več faz. Najprej so bile izvedene kontinuirane meritve temperature zraka, relativne vlažnosti zraka in koncentracije CO₂ v dveh prostorih hiše – enem z vidno rastjo plesni in drugem brez – ter v treh merilnih obdobjih, s čimer sta bili zajeti ogrevalna in neogrevalna sezona. Podatki o zunanjih razmerah so bili pridobljeni iz arhiva Agencije Republike Slovenije za okolje. Rezultati meritev so pokazali izrazite razlike med prostoroma, kar nakazuje vpliv prezračevanja in toplotnih mostov. Analiza je vključevala izračun faktorja temperaturne razlike fRsi (0,81), ki presega mejno vrednost po standardu SIST EN ISO 13788:2013 (≥ 0,75), kar pomeni, da na notranji površini ne bi smelo priti do pojava plesni. Kljub temu je simulacija higrotermalnega odziva konstrukcije s programsko opremo Ubakus pokazala kondenzacijo v sloju med zunanjim ometom in porolitom zaradi previsoke toplotne prehodnosti ovoja. Kot učinkovit ukrep je predlagana dodatna toplotna izolacija in parna ovira, s čimer konstrukcija doseže U = 0,17 W/(m²K), skladno s Pravilnikom o učinkoviti rabi energije. Preizkušen je bil tudi omet z dodatkom fazno spremenljivega materiala, ki se je izkazal kot obetavna rešitev za zmanjšanje hitrosti ohlajanja površine.

Jezik:Slovenski jezik
Ključne besede:diplomske naloge, gradbeništvo, plesen, mikroklimatski parametri, stavbni ovoj, kondenzacija, fazno spremenljivi materiali
Vrsta gradiva:Diplomsko delo/naloga
Tipologija:2.11 - Diplomsko delo
Organizacija:FGG - Fakulteta za gradbeništvo in geodezijo
Kraj izida:Ljubljana
Založnik:[A. Zupančič]
Leto izida:2026
Št. strani:1 spletni vir (1 datoteka PDF (IX, 48 str.))
PID:20.500.12556/RUL-180269 Povezava se odpre v novem oknu
UDK:697.931:728.3(043.2)
COBISS.SI-ID:271092227 Povezava se odpre v novem oknu
Datum objave v RUL:05.03.2026
Število ogledov:281
Število prenosov:167
Metapodatki:XML DC-XML DC-RDF
:
Kopiraj citat
Objavi na:Bookmark and Share

Sekundarni jezik

Jezik:Angleški jezik
Naslov:Conventional approaches and advanced technologies to prevent mold growth in the case of a single-family house
Izvleček:
The thesis deals with the case of a single-family house in which, after partial renovation of the building envelope, a problem of mold growth and development arose. The purpose of the thesis is to investigate the influence of microclimatic conditions and the physical properties of the structural assembly on the occurrence of condensation and mold growth, and to propose measures to reduce the risk. The objectives include continuous measurement of internal parameters, comparison of the results with legal requirements, simulation of the hygrothermal response of the structure, and definition of conventional and advanced remediation measures. The methodological approach consisted of several phases. First, continuous measurements of air temperature, relative air humidity, and CO₂ concentration were performed in two rooms of the house – one with visible mold growth and one without – and in three measurement periods, covering the heating and non-heating seasons. Data on outdoor conditions were obtained from the archives of the Slovenian Environment Agency. The measurement results showed marked differences between the rooms, indicating the influence of ventilation and thermal bridges. The analysis included the calculation of the temperature difference factor fRsi (0.81), which exceeds the limit value according to the SIST EN ISO 13788:2013 standard (≥ 0.75), which means that mold should not occur on the interior surface. Nevertheless, the simulation of the hygrothermal response of the structure using Ubakus software showed condensation in the layer between the exterior plaster and the polystyrene foam due to the excessive thermal transmittance of the envelope. As an effective measure, additional thermal insulation and a vapor barrier are proposed, which would bring the structure to U = 0.17 W/(m²K), in accordance with the Energy Efficiency Regulations. Plaster with the addition of phasechange material was also tested and proved to be a promising solution for reducing the rate of surface cooling.

Ključne besede:graduation thesis, civil engineering, mold, microclimate parameters, building envelope, condensation, phase change materials

Podobna dela

Podobna dela v RUL:
Podobna dela v drugih slovenskih zbirkah:

Nazaj