Podrobno

Empathic response of Slovene readers to poetry in Slovene and English
ID Žunkovič, Igor (Avtor), ID Šemrov, Ana (Avtor), ID Klepej, Ajda (Avtor), ID Kukovec, Ana (Avtor), ID Lončar, Luka (Avtor), ID Sette, Marko (Avtor), ID Trček, Neža (Avtor)

.pdfPDF - Predstavitvena datoteka, prenos (286,64 KB)
MD5: EC2BE139610C61925238C8C78E9222D0
URLURL - Izvorni URL, za dostop obiščite https://journals.uni-lj.si/elope/article/view/23425/20149 Povezava se odpre v novem oknu

Izvleček
Drawing on literary theory, translation studies, and social identity theory, the research investigates whether reading Louise Glück’s poem “Adult Grief ” in English versus Slovenian elicits different affective reactions. Using a repeated-measures design and a specially developed empathy scale, the study differentiates between compassionate and distressed responses of narrative empathy and examines how they relate to the four dimensions of trait empathy as assessed by the interpersonal reactivity index. The findings indicate that empathic concern and fantasy are key predictors of empathic engagement, with fantasy enhancing perspective takingand personal distress. Notably, language significantly influences empathic responses, especially when interacting with personal distress, suggesting that reading in one’s native language reduces the self-other differentiation and intensifies emotional experience. However, language exposure also moderates responses, indicating that habitual engagement in a language can enhance emotional resonance regardless of native status. These results underline the complex interplay between language, empathy, and literary affect

Jezik:Angleški jezik
Ključne besede:empathy, poetry, translation studies, mother tongue, foreign language, self-other differentiation
Vrsta gradiva:Članek v reviji
Tipologija:1.01 - Izvirni znanstveni članek
Organizacija:FF - Filozofska fakulteta
Status publikacije:Objavljeno
Različica publikacije:Objavljena publikacija
Datum objave:01.01.2025
Leto izida:2025
Št. strani:Str. 145-165
Številčenje:Vol. 22, no. 2
PID:20.500.12556/RUL-180075 Povezava se odpre v novem oknu
UDK:028:821.111(73)-1Glück L.=163.6
ISSN pri članku:1581-8918
DOI:10.4312/elope.22.2.145-165 Povezava se odpre v novem oknu
COBISS.SI-ID:265762563 Povezava se odpre v novem oknu
Datum objave v RUL:02.03.2026
Število ogledov:5
Število prenosov:0
Metapodatki:XML DC-XML DC-RDF
:
Kopiraj citat
Objavi na:Bookmark and Share

Gradivo je del revije

Naslov:ELOPE : English language overseas perspectives and enquiries
Skrajšan naslov:ELOPE
Založnik:Slovensko društvo za angleške študije, Slovensko društvo za angleške študije, Znanstvena založba Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani, Založba Univerze v Ljubljani
ISSN:1581-8918
COBISS.SI-ID:212890112 Povezava se odpre v novem oknu

Licence

Licenca:CC BY 4.0, Creative Commons Priznanje avtorstva 4.0 Mednarodna
Povezava:http://creativecommons.org/licenses/by/4.0/deed.sl
Opis:To je standardna licenca Creative Commons, ki daje uporabnikom največ možnosti za nadaljnjo uporabo dela, pri čemer morajo navesti avtorja.

Sekundarni jezik

Jezik:Slovenski jezik
Naslov:Slovenski bralci in njihovo empatično odzivanje na poezijo v slovenščini in angleščini
Izvleček:
Na podlagi literarne teorije, prevodoslovja in teorije socialne identitete preučujemo, ali branje pesmi Louise Glück »Adult Grief« v izvirniku v primerjavi s slovenskim prevodom sproža drugačne afektivne odzive. Z uporabo ponovljenega merjenja in lestvice za merjenje empatije razlikujemo med sočutnimi in s stisko zaznamovanimi oblikami narativne empatije ter preučujemo njihovo povezanost s štirimi dimenzijami osebnostne empatije, kot jih definira IRI (ang. interprersonal reactivity index). Rezultati kažejo, da sta empatična skrb in domišljijsko vživljanje ključna napovednika empatične vključenosti; pri tem domišljijsko vživljanje krepi zmožnost prevzemanja perspektive in osebne prizadetosti. Jezik statistično značilno vpliva na empatične odzive, zlasti v interakciji z osebno prizadetostjo, kar nakazuje, da branje v maternem jeziku pri bralcu zmanjšuje razlikovanje med lastnim odzivom in odzivom lirskega subjekta ter intenzivira čustveno izkušnjo. Na odzive vpliva tudi izpostavljenost jeziku, kar pomeni, da lahko ukvarjanje z jezikom okrepi čustveno resonanco. Izsledki poudarjajo zapleteno prepletenost jezika, empatije in literarnega afekta.

Ključne besede:empatija, poezija, prevodoslovje, materni jezik, tuji jezik, razlikovanje jaz–drugi

Podobna dela

Podobna dela v RUL:
Podobna dela v drugih slovenskih zbirkah:

Nazaj