The legacy of avant-gardes in social, cultural and political contexts

Štrajn, Darko (avtor)

As avant-gardes decisively emerged after World War I, art that was rooted in disruptive gestures found explicit expression across diverse artistic products and actions. Avantgarde art increasingly aligned with revolutionary movements, tending to become an integral part of social change. However, as can be shown, avant-garde groups and trends rarely pursued any teleology of revolutionary politics. Instead, they primarily aimed to create conceptual subversions within established social orders and mindsets. Through experiences of disappointment and euphoric breakthroughs, avant-gardes developed a transcultural understanding of art and its societal role. The ultimate “success” of later avant-gardes (in the 1960s and 1970s) was manifested on both sides of the Iron Curtain. At this time, theatre and cinema expanded subversions of the “system” into actual art forms, employing signifiers of discontinuity and radically rejecting conventional codes for public messages. The world that became “subverted” was the same in Paris, Prague, Belgrade and Ljubljana. It can be argued that, under so-called real socialism, avant-gardes aligned with movements aiming to reorient the path of emancipation towards a modernist project uniting autonomous art with social freedom. Numerous cases of “experimental” theatres, films, poetry and philosophies of liberation in Yugoslavia, as in other “peripheral” countries under real socialism, exemplify this approach.

• Jezik: Angleški jezik
• Ključne besede: art, subversion, society, theatre, liberation
• Vrsta gradiva: Članek v reviji
• Tipologija: 1.01 - Izvirni znanstveni članek
• Organizacija: AGRFT - Akademija za gledališče, radio, film in televizijo
• Status publikacije: Objavljeno
• Različica publikacije: Objavljena publikacija
• Datum objave: 01.01.2025
• Leto izida: 2025
• Št. strani: Str. 240-250
• Številčenje: Let. 13, št. 1
• PID: 20.500.12556/RUL-179438
• UDK: 7.037:792
• ISSN pri članku: 1855-4539
• DOI: 10.51937/Amfiteater-2025-1/240-260
• COBISS.SI-ID: 240657923
• Datum objave v RUL: 13.02.2026

Gradivo je del revije

• Naslov: Amfiteater : revija za teorijo scenskih umetnosti
• Založnik: Akademija za gledališče, radio, film in televizijo, Društvo gledaliških kritikov in teatrologov Slovenije, Akademija za gledališče, radio, film in televizijo, Društvo gledaliških kritikov in teatrologov Slovenije, Akademija za gledališče, radio, film in televizijo, Slovenski gledališki inštitut, Slovenski gledališki inštitut, = Slovenian Theatre Institute, Založba Univerze v Ljubljani, = University of Ljubljana Press
• ISSN: 1855-4539
• COBISS.SI-ID: 239685632

Licence

• Licenca: CC BY-SA 4.0, Creative Commons Priznanje avtorstva-Deljenje pod enakimi pogoji 4.0 Mednarodna
• Povezava: http://creativecommons.org/licenses/by-sa/4.0/deed.sl
• Opis: Ta licenca Creative Commons je zelo podobna običajni licenci Priznanje avtorstva, vendar zahteva, da so materialne avtorske pravice na izpeljanih delih upravljane z enako licenco.

Sekundarni jezik

• Jezik: Slovenski jezik
• Naslov: Zapuščina avantgard v družbenih, kulturnih in političnih kontekstih

Izvleček

Ko so se avantgarde odločilno razmahnile po prvi svetovni vojni, je umetnost, ki temelji na disruptivni gesti, pridobila eksplicitne artikulacije v raznolikih umetniških izdelkih in dejanjih. Avantgardna umetnost se je vse pogosteje postavljala na stran revolucionarnih gibanj in težila k temu, da bi bila sestavni del družbenih sprememb. Vendar pa so avantgardne skupine in trendi – kot je mogoče dokazati – redko delali na kakršni koli teleologiji revolucionarne politike. Največkrat so si prizadevali ustvariti konceptualne subverzije znotraj ustaljenih družbenih redov in miselnosti. Avantgarde so na svoji poti doživljanja razočaranj in evforičnih prebojev uveljavljale transkulturno razumevanje umetnosti in njene vloge v družbi. Tako rekoč dokončni »uspeh« kasnejših avantgard (šestdesetih in sedemdesetih let) se je zgodil na obeh straneh železne zavese. Tedanji teater in film sta razširila subverzije »sistema« v dejanske umetniške forme, ki so temeljile na rabah označevalcev diskontinuitet in na radikalni odpovedi običajnim kodam sporočil občinstvu. Svet, ki so ga »subvertirali«, je bil isti v Parizu ali Pragi ali Beogradu ali Ljubljani. Lahko trdimo, da so se avantgarde v tako imenovanem realnem socializmu vpisale v gibanja, ki so poskušala preusmeriti pot emancipacije v končni modernistični projekt interakcije med avtonomno umetnostjo in družbeno svobodo. Številne primere »eksperimentalnih« gledališč, filmov, poezije itd., skupaj s filozofijami osvoboditve v Jugoslaviji, med drugimi »obrobnimi« državami realnega socializma, lahko uvrstimo med primere na tem prizorišču.

• Ključne besede: umetnost, subverzija, družba, gledališče, osvoboditev