Prispevek skuša identificirati dejavnike uspeha (vstop v vlado) majhnih političnih strank v 21 evropskih državah. Čeprav se izraz majhna stranka precej pogosto uporablja, meje med majhnimi, srednjimi ali velikimi strankami niso natančno začrtane. Da bi rešili to težavo, predlagamo izvirno matematično formulo za izbiro skupine 26 majhnih strank na podlagi istih meril v 21 evropskih državah. Na tem vzorcu analiziramo vse koalicijske vlade, v katere so bile te stranke povabljene kot manjši partnerji. Glavni cilj prispevka je razložiti vzroke za prisotnost majhnih strank v vladah in raziskati determinante dodeljevanja ministrstev s kombinacijo kvantitativnih (tj. Banzhafov indeks moči) in kvalitativnih (ideološka distanca) meritev. Nekateri zaključki potrjujejo dosedanje ugotovitve (nesorazmerna razdelitev ministrskih mest v korist majhnih strank), nekateri pa se le delno prekrivajo z zaključki prejšnjih študij (razmerje med številom potencialnih/alternativnih sodelavcev in verjetnostjo, da majhna stranka postane koalicijska stranka). Študija obravnava primere iz držav srednje, vzhodne in zahodne Evrope.
|