Podrobno

Vrline in subjektivno blagostanje učiteljev razrednega pouka : magistrsko delo
ID Planinc Rahne, Urška (Avtor), ID Gradišek, Polona (Mentor) Več o mentorju... Povezava se odpre v novem oknu

.pdfPDF - Predstavitvena datoteka, prenos (1,45 MB)
MD5: 18C6FC7B6FFD4C3272EDE7B4D1B40A88

Izvleček
V sodobnem vzgojno-izobraževalnem prostoru se vse bolj poudarja pomen osebnostnih značilnosti učiteljev, saj te pomembno vplivajo na kakovost pedagoškega dela, odnose z učenci ter učiteljevo doživljanje lastnega poklica. Pozitivna psihologija ponuja teoretični okvir za razumevanje vrlin kot pozitivnih osebnostnih lastnosti, ki prispevajo k optimalnemu delovanju posameznika in njegovemu subjektivnemu blagostanju. Vrline iz VIA-klasifikacije vrlin predstavljajo temeljne pozitivne osebnostne lastnosti, ki se lahko razvijajo in zavestno udejanjajo v vsakdanjem življenju, tudi v pedagoškem kontekstu. Raziskave kažejo, da so nekatere vrline učiteljev v statistični povezanosti z večjo pedagoško učinkovitostjo, kakovostnejšimi odnosi z učenci ter višjo ravnjo subjektivnega blagostanja. Namen magistrskega dela je bil raziskati izraženost vrlin pri učiteljih razrednega pouka, načine njihovega udejanjanja pri pedagoškem delu ter njihovo subjektivno blagostanje. Posebno pozornost smo namenili vprašanjem, katere vrline so pri učiteljih najbolj izražene, kako jih učitelji udejanjajo v praksi ter kako sami ocenjujejo ustreznost udejanjanja svojih vrlin glede na teorijo o zlati sredini. Poleg tega smo preučevali odnos med izraženostjo vrlin in subjektivnim blagostanjem učiteljev razrednega pouka. Empirični del magistrskega dela temelji na deskriptivni in kavzalni neeksperimentalni metodi, pri čemer smo uporabili kvantitativni in kvalitativni raziskovalni pristop. Raziskava je bila izvedena kot študija prereza z enkratnim merjenjem. V vzorec je bilo vključenih 90 učiteljev in učiteljic razrednega pouka, zaposlenih v osnovnih šolah. Podatke smo zbirali s pomočjo mednarodno uveljavljenih vprašalnikov za merjenje vrlin in subjektivnega blagostanja ter z odprtimi vprašanji, s katerimi smo pridobili vpogled v subjektivno doživljanje in udejanjanje vrlin v pedagoški praksi. Rezultati raziskave so pokazali, da imajo učitelji razrednega pouka nekatere vrline izražene bolj kot druge. Učitelji poročajo, da svoje vrline najpogosteje udejanjajo v odnosu do učencev, pri vodenju pouka ter pri ustvarjanju spodbudnega in varnega učnega okolja. Ugotovili smo tudi, da so določene vrline v statistično pomembni pozitivni povezanosti s subjektivnim blagostanjem učiteljev. Poleg tega so učitelji pri nekaterih vrlinah zaznavali optimalno udejanjanje, pri drugih pa so poročali o premajhnem ali pretiranem udejanjanju, kar potrjuje pomen zavedanja in uravnotežene rabe vrlin v pedagoškem delu. Rezultati raziskave so prav tako pokazali, da se izraženost nekaterih vrlin pri učiteljih razrednega pouka statistično pomembno razlikuje glede na dolžino delovne dobe, medtem ko se subjektivno blagostanje učiteljev glede na delovno dobo ne razlikuje statistično pomembno. Magistrsko delo prispeva k boljšemu razumevanju vloge vrlin v pedagoškem kontekstu in poudarja pomen njihovega zavestnega udejanjanja za dobro počutje oz. dobrobit učiteljev razrednega pouka. Rezultati raziskave predstavljajo pomemben znanstveni doprinos v slovenskem in mednarodnem prostoru, saj je empiričnih raziskav na področju vrlin in subjektivnega blagostanja učiteljev še razmeroma malo. Rezultati raziskave hkrati ponujajo izhodišča za nadaljnje raziskovanje in razvoj pedagoške prakse, usmerjene v krepitev pozitivnih osebnostnih lastnosti in blagostanja oz. dobrobiti učiteljev.

Jezik:Slovenski jezik
Ključne besede:Učitelji, kreposti, vrline, VIA-klasifikacija vrlin, zlata sredina, subjektivno blagostanje, udejanjanje vrlin, učitelji razrednega pouka, pozitivna psihologija
Vrsta gradiva:Magistrsko delo/naloga
Tipologija:2.09 - Magistrsko delo
Organizacija:PEF - Pedagoška fakulteta
Kraj izida:Ljubljana
Založnik:U. Planinc Rahne
Leto izida:2026
Št. strani:108 str.
PID:20.500.12556/RUL-179217 Povezava se odpre v novem oknu
UDK:179.9(043.2)
COBISS.SI-ID:267921923 Povezava se odpre v novem oknu
Datum objave v RUL:08.02.2026
Število ogledov:399
Število prenosov:183
Metapodatki:XML DC-XML DC-RDF
:
Kopiraj citat
Objavi na:Bookmark and Share

Sekundarni jezik

Jezik:Angleški jezik
Naslov:Character strengths and subjective well-being of primary school teachers
Izvleček:
In the contemporary educational context, increasing emphasis is placed on teachers’ personality characteristics, as these significantly influence the quality of pedagogical work, teachers’ relationships with students, and teachers’ experience of their own profession. Positive psychology provides a theoretical framework for understanding character strengths as positive personality traits that contribute to optimal individual functioning and subjective well-being. Character strengths represent fundamental positive personality characteristics that can be developed and consciously used in everyday life, including within the pedagogical context. Research indicates that certain teachers’ character strengths are associated with greater pedagogical effectiveness, higher-quality relationships with students, and higher levels of subjective well-being. The aim of this thesis was to examine the levels of character strengths among primary school teachers, the ways in which they use their character used in their pedagogical work, and teachers’ subjective well-being. Attention was devoted to identifying which character strengths are most strongly exhibited among teachers, how teachers use them in practice, and to what extent they use their strengths in their pedagogical work, i.e. too little, too much or optimally, according to the theory of the golden mean. In addition, the relationship between teachers’ character strengths and the subjective well-being of primary school teachers was examined. The empirical part of the study is based on a descriptive and causal non-experimental method, employing both quantitative and qualitative research approaches. The study was conducted as a cross-sectional study with a single measurement. The sample included 90 primary school teachers employed in elementary schools. Data were collected using internationally established questionnaires measuring character strengths and subjective well-being, as well as open-ended questions that provided insight into teachers’ subjective experiences with character strengths’ use in pedagogical work. The results of the study showed that primary school teachers exhibit certain character strengths more strongly than others. Teachers reported that they most frequently use their character strengths in their relationships with students, in classroom management, and in creating a supportive and safe learning environment. It was also found that certain character strengths are statistically significantly and positively associated with teachers’ subjective well-being. The results also showed that the levels of certain character strengths among primary school teachers differ statistically significantly according to years of service, whereas teachers’ subjective well-being does not differ significantly by years of service. Research contributes to a better understanding of the role of character strengths in the educational context and highlights the importance of their conscious use for the well-being of primary school teachers. It represents an important contribution to science in Slovenian context and internationally. The results provide a basis for further research and for the development of pedagogical practice aimed at strengthening positive personal traits and the well-being of teachers.

Ključne besede:character strengths, VIA classification of character strengths and virtues, the golden mean, subjective well-being, use of character strengths, primary school teachers, positive psychology

Podobna dela

Podobna dela v RUL:
Podobna dela v drugih slovenskih zbirkah:

Nazaj