Podrobno

Samoocena zmožnosti slovenskih pediatrov pri prepoznavanju odstopanj v otrokovem zgodnjem razvoju komunikacijskih zmožnosti
ID Pernat, Eva (Avtor), ID Cepanec, Maja (Mentor) Več o mentorju... Povezava se odpre v novem oknu, ID Penko, Barbara (Komentor)

.pdfPDF - Predstavitvena datoteka, prenos (1,04 MB)
MD5: 9E70ED418D1CBF9313A551A73C6084A6

Izvleček
V zgodnjem intenzivnem razvoju se oblikujejo temelji za nadaljnji otrokov razvoj. Pomembno področje je razvoj komunikacijskih zmožnosti, katerih odstopanja lahko pomembno vplivajo na razvoj drugih področij in opozarjajo na razvojne težave. Ključno vlogo pri prepoznavanju teh odstopanj v sklopu preventivnih pregledov imajo pediatri na primarni ravni. Ob prepoznavi odstopanj morajo otroka napotiti v razvojno ambulanto, kjer ga pregleda razvojni pediater in po potrebi napoti k drugim strokovnjakom. Namen magistrskega dela je raziskati samooceno zmožnosti slovenskih pediatrov pri prepoznavanju odstopanj v zgodnjem razvoju komunikacijskih zmožnosti otrok, oceno preteklih izobraževanj na to temo, pogoje dela ter kdaj bi napotili otroka na nadaljnjo razvojno oceno in h katerim strokovnjakom. Zanimalo nas je tudi, ali na raziskovanih področjih obstajajo razlike med pediatri in razvojnimi pediatri. Za namen magistrskega dela je bil oblikovan spletni anketni vprašalnik, na katerega je odgovorilo 58 pediatrov in 12 razvojnih pediatrov. Rezultati raziskave kažejo, da anketirani ocenjujejo znanje s področja zgodnjega komunikacijskega razvoja, pridobljeno med študijem in specializacijo, kot nezadostno ter izpostavljajo potrebo po dodatnem izobraževanju na tem področju. Anketirani se zavedajo pomembnosti vloge pediatra pri zgodnjem odkrivanju razvojnih odstopanj, vendar pri tem posebej poudarjajo omejitve v praksi, kot so pomanjkanje časa, nejasne smernice in omejen dostop do standardiziranih presejalnih orodij. Pri posameznih zgodnjih komunikacijskih zmožnostih razvojni pediatri izkazujejo višjo samooceno kompetenc, kar predstavlja statistično pomembno razliko med skupinama. Glede starosti, pri kateri bi otroka napotili na nadaljnjo oceno, sta si skupini večinoma enotni. Med strokovnjaki, h katerim bi otroka napotili, so najpogosteje navedli razvojno ambulanto in logopeda. Raziskava ponuja vpogled v samooceno zmožnosti slovenskih pediatrov pri prepoznavanju odstopanj v razvoju zgodnjih komunikacijskih zmožnosti ter izpostavlja potrebo po dodatnem izobraževanju pediatrov na tem področju, izboljšanju pogojev dela v praksi ter razvoju presejalnih testov in vprašalnikov ter jasnih smernic za učinkovito zgodnje prepoznavanje odstopanj.

Jezik:Slovenski jezik
Ključne besede:pediatri, razvoj, zgodnja komunikacija, odstopanje, prepoznavanje
Vrsta gradiva:Magistrsko delo/naloga
Organizacija:PEF - Pedagoška fakulteta
Leto izida:2026
PID:20.500.12556/RUL-179216 Povezava se odpre v novem oknu
Datum objave v RUL:08.02.2026
Število ogledov:24
Število prenosov:3
Metapodatki:XML DC-XML DC-RDF
:
Kopiraj citat
Objavi na:Bookmark and Share

Sekundarni jezik

Jezik:Angleški jezik
Naslov:Slovenian Pediatricians’ Self-Assessment of Their Competence in Identifying Early Communication Deficits in Children
Izvleček:
The foundations for a child's further development are laid during early intensive development. An important area is the development of communication skills, deviations from which can significantly affect the development of other areas and indicate developmental difficulties. Primary care pediatricians play a key role in identifying these deviations during preventive check-ups. When deviations are identified, they must refer the child to a developmental clinic, where a developmental pediatrician will examine them and, if necessary, refer them to other specialists. The purpose of this master’s thesis is to investigate Slovenian pediatricians’ self-assessment of their ability to recognise deviations in the early development of children’s communication abilities, their evaluation of past studies on this topic, their working conditions, and when they would refer a child for further developmental assessment and to which professionals. We were also interested in whether differences exist between pediatricians and developmental pediatricians employed in developmental clinics. For the purposes of this study, an online questionnaire was created and completed by 58 pediatricians and 12 developmental pediatricians. The results of the study indicate that participating pediatricians consider the knowledge acquired during their studies and specialisation in early communication development to be insufficient and emphasise the need for additional training in this area. Both groups recognise the importance of the pediatrician’s role in the early identification of developmental deviations, but pediatricians particularly highlight practical limitations such as lack of time, unclear guidelines, and limited access to standardised screening tools. For several specific early communication skills, developmental pediatricians report higher self-assessed competence than pediatricians, representing a statistically significant difference between the groups. Regarding the age at which they would refer a child for further assessment, the two groups are largely consistent. Among the professionals to whom they would most frequently refer a child, pediatricians most often listed developmental clinics and speech and language therapists. The study offers insight into the self-assessed abilities of Slovenian pediatricians to identify deviations in early communication development and highlights the need for additional pediatric training in this area, improvements in working conditions, and the development of diagnostic tools and clear guidelines to support effective early identification of developmental deficits.

Ključne besede:pediatricians, development, early communication, deficits, identification

Podobna dela

Podobna dela v RUL:
Podobna dela v drugih slovenskih zbirkah:

Nazaj