Podrobno

Ugotavljanje in spodbujanje higienskih navad pri predšolskih otrocih romske pripadnosti : diplomsko delo
ID Muhović, Šejla (Avtor), ID Kostanjevec, Stojan (Mentor) Več o mentorju... Povezava se odpre v novem oknu, ID Jevšnik Podlesnik, Mojca (Komentor)

.pdfPDF - Predstavitvena datoteka, prenos (1,35 MB)
MD5: 860E6514BB7D78B300515432E389F1F0

Izvleček
V diplomskem delu sem raziskovala, kakšne higienske navade imajo predšolski otroci romske pripadnosti, in sicer predvsem tiste, ki so povezane z umivanjem rok. Ugotavljala sem, kako izvedena dejavnost vpliva na higiensko stanje otrok v skupini. V teoretičnem delu sem obravnavala tematiko higiene in predstavila značilnosti romske skupnosti. Predstavila sem osnove osebne higiene in higieno prostora. V empiričnem delu sem izvedla opazovanje umivanja rok in higiene prostora (igralnice) ter intervju s strokovnimi delavkami, ki so v vsakodnevnem stiku z otroki. Otroke sem opazovala dan pred izvedbo dejavnosti, nato sem naslednji dan izvedla dejavnost in dan za tem ponovno opazovanje. Cilj dejavnosti je bil, da otroke spodbudim k natančnejšemu umivanju vseh predelov rok, da umivajo roke dlje časa oziroma vsaj 20 sekund in da pri umivanju rok uporabljajo milo. Merila sem čas umivanja rok ter spremljala tehniko umivanja in uporabo mila. Opazovanje je potekalo pred obroki in po njih, po uporabi sanitarij, po kihanju in kašljanju ter po dejavnostih na prostem. Izvedla sem dejavnost, pri kateri smo z USB-mikroskopom opazovali umazanijo na rokah. Z opazovanjem po izvedeni dejavnosti sem ugotovila, da so si otroci umivali roke dlje časa in natančneje. Otroci so že pred dejavnostjo radi uporabljali milo, a se je uporaba tega hitro spremenila v igro. Ugotovila sem, da so po dejavnosti uporabili milo za odstranitev umazanije, a je bila pri mlajših opazna manjša pozornost do tehnike umivanja rok. Iz intervjujev vzgojiteljic sem ugotovila, da strokovne delavke opozarjajo in spodbujajo otroke k umivanju rok. Strokovne delavke jim večkrat pokažejo pravilno tehniko umivanja ter jih spomnijo na postopek umivanja rok, ki je predstavljen na sliki nad umivalnikom. Na podlagi predstavljenih ugotovitev je mogoče sklepati, da diplomsko delo pomembno prispeva k razumevanju higienskih navad predšolskih otrok romske pripadnosti, zlasti na področju umivanja rok. Rezultati raziskave potrjujejo, da ima ciljno usmerjena, četudi časovno omejena vzgojno-izobraževalna dejavnost, pozitiven učinek na izboljšanje časa in tehnike umivanja rok. Hkrati raziskava osvetljuje specifične izzive, s katerimi se strokovni delavci srečujejo pri vsakodnevnem pedagoškem delu v vrtcu, ter poudarja pomen sistematičnega in prilagojenega pristopa k oblikovanju higienskih navad. Ugotovitve tako predstavljajo pomembno izhodišče za nadaljnje raziskave in razvoj učinkovitejših pedagoških praks na področju zdravstvene vzgoje v predšolskem obdobju.

Jezik:Slovenski jezik
Ključne besede:romski otroci, higiena, predšolski otroci, Romi, vzgojitelji, vrtec, umivanje rok, higiena prostora
Vrsta gradiva:Diplomsko delo/naloga
Tipologija:2.11 - Diplomsko delo
Organizacija:PEF - Pedagoška fakulteta
Kraj izida:Ljubljana
Založnik:Š. Muhović
Leto izida:2026
Št. strani:57 str.
PID:20.500.12556/RUL-179211 Povezava se odpre v novem oknu
UDK:373.2:613(=214.58)(043.2)
COBISS.SI-ID:267873027 Povezava se odpre v novem oknu
Datum objave v RUL:07.02.2026
Število ogledov:132
Število prenosov:40
Metapodatki:XML DC-XML DC-RDF
:
Kopiraj citat
Objavi na:Bookmark and Share

Sekundarni jezik

Jezik:Angleški jezik
Naslov:Identifying and promoting hygiene habits among preschool children of Roma background
Izvleček:
In this thesis, I examined the hygiene habits of preschool children of Roma ethnicity, with a particular focus on habits related to handwashing. The study investigated how an implemented educational activity influenced the hygienic condition of children within a group. The theoretical part addressed the concept of hygiene and presented the characteristics of the Roma community. It also outlined the fundamentals of personal hygiene and environmental hygiene. In the empirical part, I conducted observations of handwashing practices and the hygiene of the indoor environment (playroom), as well as interviews with professional staff who are in daily contact with the children. The children were observed one day prior to the implementation of the activity, the activity was carried out the following day, and observations were repeated the day after. The aim of the activity was to encourage children to wash all parts of their hands more thoroughly, to wash their hands for a longer duration—at least 20 seconds—and to use soap during handwashing. The duration of handwashing was measured, and handwashing techniques and soap use were monitored. Observations took place before and after meals, after using the toilet, after sneezing and coughing, and after outdoor activities. An activity was carried out in which dirt on the children’s hands was observed using a USB microscope. Based on the post-activity observations, it was found that children washed their hands for a longer time and more thoroughly. Even before the activity, children enjoyed using soap; however, its use often quickly turned into play. After the activity, it was observed that children used soap primarily to remove dirt, although among younger children less attention to proper handwashing technique was still noticeable. From the interviews with preschool teachers, it was established that professional staff regularly remind and encourage children to wash their hands. The staff frequently demonstrate the correct handwashing technique and remind children of the handwashing procedure illustrated in a poster displayed above the sink. Based on the presented findings, it can be concluded that this thesis makes an important contribution to understanding the hygiene habits of preschool children of Roma ethnicity, particularly in the area of handwashing. The results confirm that a targeted, even if time-limited, educational activity has a positive effect on improving both the duration and technique of handwashing. At the same time, the study highlights specific challenges faced by professional staff in their everyday pedagogical work in kindergartens and emphasizes the importance of a systematic and adapted approach to developing hygiene habits. The findings therefore provide an important basis for further research and for the development of more effective pedagogical practices in the field of health education in early childhood.

Ključne besede:hygiene, preschool children, Roma, preschool teachers, kindergarten, handwashing, environmental hygiene

Podobna dela

Podobna dela v RUL:
Podobna dela v drugih slovenskih zbirkah:

Nazaj