Vpliv vadbe na posameznike z drugo stopnjo sindroma izgorelosti : magistrsko delo

Šunjerga, Dino (avtor), Tušak, Matej (mentor), Bončina, Tina (komentor)

Namen tega magistrskega diplomskega dela je bil ugotoviti in raziskati učinke strukturiranega vadbenega kineziološkega programa na posameznike z drugo stopnjo sindroma izgorelosti. V obdobju 12 tednov smo skupaj spremljali 27 udeležencev, starih med 25 in 60 let, ki smo jih razdelili v dve skupini: eksperimentalno (15) in kontrolno (12). Nihče od njih pred tem ni bil redno fizično aktiven. Vadba je zanje predstavljala nekaj novega. Na začetku smo z vsakim udeležencem izvedli intervju, izpolniti pa je moral tudi vprašalnik. Program telesne vadbe je zajemal 12- tedensko vadbo (po dvakrat tedensko) pod kineziološkim vodstvom. Poudarek je bil na mišični sprostitvi, zmerni aerobni aktivnosti ter gibljivosti in mobilnosti sklepov. Po koncu vadbenega procesa (12 tednih) smo z udeleženci vse intervjuje in izpolnitev vprašalnikov ponovili. Ugotovljeno je bilo statistično značilno izboljšanje v eksperimentalni skupini pri naslednjih parametrih: zadovoljstvo z življenjem (+ 2,6 ocene, p < 0,001), splošno počutje in zdravje (- 6,7 ocene, p < 0,001), somatska anksioznost (- 3,9 ocene, p < 0,001), kognitivna anksioznost (- 4,3 ocene, p < 0,001), samozavest (+ 2,80 ocene, p < 0,001), konstruktivno soočanje s stresom (+ 3,5 ocene, p < 0,001) ter izgorelost (- 8,3 ocene, p < 0,001). Pri vseh navedenih parametrih smo ugotovili statistično značilen učinek časa ter učinek interakcije časa in skupine. Dva parametra sta pri ocenjevanju imela nekoliko drugačen izid. Pri ocenjevanju rezultatov za nekonstruktivno soočanje s stresom po koncu vadbenega procesa nismo ugotovili statistično značilnega učinka časa, niti učinka interakcije časa in skupine. Smo pa pri vadbeni skupini ugotovili statistično značilno izboljšanje v ocenah nekonstruktivnega soočanja s stresom (- 1,7 ocene, p = 0,020). Pri ocenjevanju osebnostne čvrstosti smo ugotovili statistično značilen učinek časa, vendar pa ne tudi značilnega učinka interakcije časa in skupine. Kljub temu smo tudi tu pri eksperimentalni skupini ugotovili statistično značilno izboljšanje (+ 3,0 ocene, p = 0,002) v ocenah osebnostne čvrstosti. V kontrolni skupini nismo opazili pomembnih sprememb, iz česar lahko sklepamo, da je redna telesna aktivnost izrednega pomena za izboljšanje psihičnega zdravja in obvladovanja simptomov izgorelosti.

• Jezik: Slovenski jezik
• Ključne besede: izgorelost, telesna aktivnost, psihično zdravje, gibljivost, aerobna vadba
• Vrsta gradiva: Magistrsko delo/naloga
• Tipologija: 2.09 - Magistrsko delo
• Organizacija: FŠ - Fakulteta za šport
• Leto izida: 2025
• PID: 20.500.12556/RUL-179199
• COBISS.SI-ID: 269477123
• Datum objave v RUL: 07.02.2026

Sekundarni jezik

• Jezik: Angleški jezik
• Naslov: THE EFFECT OF EXERCISE ON INDIVIDUALS WITH SECOND DEGREE BURNOUT SYNDROME

Izvleček

The purpose of this master's thesis was to determine and investigate the effects of a structured exercise kinesiology program on individuals with the second degree of burnout syndrome. Over a period of 12 weeks, we monitored a total of 27 participants aged between 25 and 60, who were divided into two groups: an experimental group (15) and a control group (12). None of the participants participated in any physical activity regularly. Exercise was presented as a new form of activity in their lives. In the beginning, we conducted an interview with each participant, where each of them also filled out a questionnaire. The physical exercise program included 12 weeks of exercise activity (two times a week) under kinesiological guidance. The emphasis of the exercise program was on muscle relaxation, moderate aerobic activity, flexibility and joint mobility. After the end of the training process (12 weeks), we repeated all the interviews and filling of the questionnaires. A statistically significant improvement was found in the experimental group in the following parameters: life satisfaction (+2.6 scores, p < 0.001), general well-being and health (-6.7 scores, p < 0.001), somatic anxiety (-3, 9 scores, p < 0.001), cognitive anxiety (-4.3 scores, p< 0.001), self-confidence (+2.80 scores, p < 0.001), constructive coping with stress (+3.5 scores, p< 0.001) and burnout (-8.3 scores, p< 0.001). For all the parameters listed so far, we found a statistically significant effect of time and an interaction effect of time and group. 2 parameters had a slightly different outcome when evaluated. When evaluating the results for non- constructive coping with stress after the end of the exercise process, we did not find a statistically significant effect of time, nor an interaction effect of time and group. However, we also found a statistically significant improvement in the ratings of unconstructive coping with stress in the exercise group participants (-1.7 ratings, p =0.020). When assessing personal firmness, we found a statistically significant effect of time, but not a significant interaction effect of time and group. Nevertheless, we also found a statistically significant improvement in the experimental group (+3.0 points, p = 0.002) when assessing personal firmness. No significant changes were observed in the control group, from which we can conclude that regular physical activity is a good intervention for improving mental health and managing burnout and stress related symptoms.

• Ključne besede: burnout, physical activity, mental health, flexibility training, aerobic activity