Glossarerstellung im Zeitalter der KI : zwischen bewusster Praxis und technologischer Unterstützung in der Dolmetscherausbildung

Morf, Miriam (avtor)

Die Erstellung eines Glossars stellt einen zentralen Bestandteil der Vorbereitung auf die Dolmetschtätigkeit dar. Diese Praxis hat sich in jüngster Zeit durch das Aufkommen digitaler Tools und KIbasierter Ressourcen stark gewandelt. Der vorliegende Beitrag vertritt die These, dass die aktive und bewusste Glossarerstellung durch Studierende weiterhin ein unverzichtbares Element der Dolmetscherausbildung darstellt, zumal wegen der Entwicklung terminologischer Kompetenz und zum Zweck der Förderung des Langzeitgedächtnisses und der professionellen Selbstständigkeit. Ausgehend von einem theoretisch-didaktischen Ansatz werden drei Schwerpunkte behandelt: (i) die kognitiven Vorteile manueller Glossarerstellung, (ii) die Risiken einer vollständigen Automatisierung im Ausbildungsprozess und (iii) die Potenziale hybrider Ansätze unter Nutzung spezialisierter Tools wie InterpretBank und CymoNote. Der Beitrag schließt mit einigen didaktischen Überlegungen zur Integration digitaler Instrumente, die das aktive Lernen unterstützen, aber nicht ersetzen können.

• Jezik: Nemški jezik
• Ključne besede: Glossarerstellung, Terminologiearbeit, Dolmetscherausbildung, Technologien und KI
• Vrsta gradiva: Članek v reviji
• Tipologija: 1.01 - Izvirni znanstveni članek
• Organizacija: FF - Filozofska fakulteta
• Status publikacije: Objavljeno
• Različica publikacije: Objavljena publikacija
• Leto izida: 2025
• Št. strani: Str. 23-41
• Številčenje: Vol. 20, no. 2
• PID: 20.500.12556/RUL-179188
• ISSN pri članku: 1854-2042
• DOI: 10.4312/SM.20.2.23-41

Opomba

IZVLEČEK: Izdelava glosarja je osrednji del priprave na tolmačenje. Ta način dela pa se je v zadnjem času močno spremenil zaradi vse bolj naprednih digitalnih orodij in virov, ki temeljijo na umetni inteligenci. Ta prispevek zagovarja tezo, da je aktivna in zavestna izdelava glosarjev za študente in študentke nepogrešljiv del izobraževanja bodočih tolmačev in tolmačk, zlasti zaradi razvoja terminoloških kompetenc spodbujanja dolgoročnega spomina in profesionalne samostojnosti. Na podlagi teoretično-didaktičnega pristopa v prispevku obravnavamo tri osrednje teme: (i) kognitivne prednosti ročnega sestavljanja glosarjev, (ii) tveganje popolne avtomatizacije v izobraževalnem procesu in (iii) potencial hibridnih pristopov z uporabo specializiranih orodij, kot sta InterpretBank in CymoNote. Zaključni del vsebuje nekaj didaktičnih razmišljanj o vključevanju digitalnih orodij, ki pa lahko aktivno učenje le podpirajo, vendar ga ne morejo nadomestiti. / KLJUČNE BESEDE: izdelava glosarjev, terminološko delo, izobraževanje tolmačev in tolmačk, tehnologije in umetna inteligenca

• Datum objave v RUL: 10.03.2026

Gradivo je del revije

• Naslov: Scripta manent : revija Slovenskega društva učiteljev tujega strokovnega jezika = journal of the Slovene Association of LSP Teachers
• Založnik: Založba Univerze v Ljubljani = University of Ljubljana Press, Slovensko društvo učiteljev tujega strokovnega jezika = The Slovene Association of LSP Teachers
• ISSN: 1854-2042
• COBISS.SI-ID: 219704576

Licence

• Licenca: CC BY-SA 4.0, Creative Commons Priznanje avtorstva-Deljenje pod enakimi pogoji 4.0 Mednarodna
• Povezava: http://creativecommons.org/licenses/by-sa/4.0/deed.sl
• Opis: Ta licenca Creative Commons je zelo podobna običajni licenci Priznanje avtorstva, vendar zahteva, da so materialne avtorske pravice na izpeljanih delih upravljane z enako licenco.

Sekundarni jezik

• Jezik: Angleški jezik
• Naslov: Glossary creation in the age of AI : between conscious practice and technological support in interpreting training

Izvleček

The creation of a glossary constitutes a pivotal component in the preparatory process for interpreting work. This practice has undergone substantial modification in recent years, largely due to the emergence of digital tools and AI-based resources. This paper puts forward the argument that the active and conscious creation of glossaries by students remains an indispensable element of interpreter training, particularly with regard to the development of terminological competence and the promotion of longterm memory and professional independence. It is posited that, on the basis of a theoretical-didactic approach, three principal topics are addressed. The following aspects are to be considered: (i) the cognitive advantages of manual glossary creation, (ii) the risks of complete automation in the training process, and (iii) the potential of hybrid approaches using specialised tools such as InterpretBank and CymoNote. The paper concludes with some didactic considerations on the integration of digital tools that can support, but not replace, active learning.

• Ključne besede: glossary creation, terminology work, interpreter training, technologies and AI