Podrobno

Hibridnost kot poetični postopek v drami Še vedno vihar Petra Handkeja
ID Glišić, Miša (Avtor)

.pdfPDF - Predstavitvena datoteka, prenos (430,54 KB)
MD5: 04DAFE063FC7701AE8485BD725E3E8BC
URLURL - Izvorni URL, za dostop obiščite https://www.slogi.si/publikacije/amfiteater-revija-za-teorijo-scenskih-umetnosti-letnik-13-stevilka-2/ Povezava se odpre v novem oknu

Izvleček
Članek obravnava hibridnost v literaturi, pri čemer se osredotoča na Handkejevo dramo Še vedno vihar. Raziskuje teme identitete, jezika in zgodovine v večkulturnem kontekstu, pri čemer se opira na teorijo revolucionarnega pesniškega jezika Julie Kristeve. Teoretični okvir poudarja intertekstualnost in interakcijo med semiotičnim in simbolnim jezikovnim registrom. Predlagan je hibridni poetološki model, ki poudarja, kako intertekstualnost spodbuja hibridnost z večjezičnostjo, nekonvencionalnimi strukturami, figurativnim jezikom in prevodi. Analiza literarnega dela izpostavlja fragmentirane stavčne povedi, večjezično vsebino in kulturne reference, ki v drami odražajo fluidne identitete in kulturna presečišča. Delo obravnava tudi slovensko manjšino na avstrijskem Koroškem in širše globalne vplive ter razkriva, kako se prepletajo zgodovinske in kulturne plasti. Handkejeva uporaba hibridnosti – jezikov, kultur in referenc – služi kot poetično sredstvo za raziskovanje pripadnosti in razseljenosti. Članek ugotavlja, da ta hibridni poetološki pristop omogoča globlje razumevanje Handkejevega kompleksnega dela. Na splošno je hibridnost pomembno orodje pri obravnavi zapletenosti identitete, jezika in spomina v večkulturnem svetu.

Jezik:Slovenski jezik
Ključne besede:hibridnost, intertekstualnost, literarna teorija, kultura
Vrsta gradiva:Članek v reviji
Tipologija:1.01 - Izvirni znanstveni članek
Organizacija:AGRFT - Akademija za gledališče, radio, film in televizijo
Status publikacije:Objavljeno
Različica publikacije:Objavljena publikacija
Datum objave:01.01.2025
Leto izida:2025
Št. strani:Str. 92-126
Številčenje:Let. 13, št. 2
PID:20.500.12556/RUL-178941 Povezava se odpre v novem oknu
UDK:821.112.2(436).09-2Handke P.
ISSN pri članku:1855-4539
DOI:10.51937/Amfiteater-2025-2/92-126 Povezava se odpre v novem oknu
COBISS.SI-ID:266909443 Povezava se odpre v novem oknu
Datum objave v RUL:02.02.2026
Število ogledov:19
Število prenosov:0
Metapodatki:XML DC-XML DC-RDF
:
Kopiraj citat
Objavi na:Bookmark and Share

Gradivo je del revije

Naslov:Amfiteater : revija za teorijo scenskih umetnosti
Založnik:Akademija za gledališče, radio, film in televizijo, Društvo gledaliških kritikov in teatrologov Slovenije, Akademija za gledališče, radio, film in televizijo, Društvo gledaliških kritikov in teatrologov Slovenije, Akademija za gledališče, radio, film in televizijo, Slovenski gledališki inštitut, Slovenski gledališki inštitut, = Slovenian Theatre Institute, Založba Univerze v Ljubljani, = University of Ljubljana Press
ISSN:1855-4539
COBISS.SI-ID:239685632 Povezava se odpre v novem oknu

Licence

Licenca:CC BY 4.0, Creative Commons Priznanje avtorstva 4.0 Mednarodna
Povezava:http://creativecommons.org/licenses/by/4.0/deed.sl
Opis:To je standardna licenca Creative Commons, ki daje uporabnikom največ možnosti za nadaljnjo uporabo dela, pri čemer morajo navesti avtorja.

Sekundarni jezik

Jezik:Angleški jezik
Naslov:Hybridity as a poetic process in Peter Handke’s drama Storm still
Izvleček:
The article examines hybridity in literature, focusing on Peter Handke’s play Storm Still. It explores themes of identity, language and history in a multicultural context, drawing on Julia Kristeva’s Revolution in Poetic Language and the concepts it develops, particularly the distinction between the semiotic and symbolic registers of language. The article proposes a hybrid poetological model that builds on these concepts, emphasising how intertextuality mediates and transforms the interaction between the semiotic and symbolic, and how this process fosters hybridity through multilingualism, unconventional structures, figurative language and translation. The analysis foregrounds the fragmented sentence structures, multilingual content and cultural references that reflect fluid identities and cultural intersections in Handke’s play. The article also considers the Slovenian minority in Austrian Carinthia and broader global influences, revealing how historical and cultural layers intertwine. Handke’s use of hybridity – of languages, cultures and references – serves as a poetic device to explore belonging and displacement. The article concludes that this hybrid poetological approach offers a deeper understanding of Handke’s complex work. Overall, hybridity functions as a vital tool in addressing the intricacies of identity, language and memory in a multicultural world.

Ključne besede:hybridity, intertextuality, literary theory, culture

Podobna dela

Podobna dela v RUL:
Podobna dela v drugih slovenskih zbirkah:

Nazaj