Kljub prizadevanjem za decentralizacijo upravljanja in vzpostavitev civilnih svetoval-nih odborov (CSO) kot obveznega participativnega mehanizma v Tbilisiju so člani CSO-jev in urbani aktivisti še vedno nezadovoljni s procesi upravljanja in urbanistič-nega načrtovanja. Študija s pomočjo kvalitativnih metod, vključno s 34 polstrukturira-nimi intervjuji, analizo upravnih podatkov ter pregledom zakonodaje in dokumentov o načrtovanju, raziskuje participativne urbane izkušnje, ocenjuje učinkovitost CSO--jev in vlogo urbanih gibanj. Ugotovitve razkrivajo izzive pri komuniciranju, omejeno ozaveščenost javnosti in minimalen vpliv na sprejemanje odločitev. Člani CSO-jev in aktivisti poročajo o šibkem sodelovanju z županovim uradom in neupoštevanju njihovega prispevka, kar vodi v nenehne proteste, ki jih oblasti zavračajo. Krepitev CSO-jev je ključna za zagotavljanje udeležbe državljanov in premostitev vrzeli med javnostjo in oblikovalci politik ter za zmanjšanje vpliva politične in gospodarske elite na sprejemanje odločitev v mestih.
|