René Descartes je v zgodovini filozofije običajno predstavljen kot mislec, ki je postavil nove temelje za evropski znanstveni projekt, vendar pa se politični vidik kartezijanske metode pogosto spregleda. Kakšni so bili družbeno-politični razlogi za Descartesov obrat h cogito? Ali cogito ne vstopa v določeno protislovje, ko prenese temelj na Boga? In kaj ta dialektična igra temeljev pomeni za politično? Da bi odgovorili na ta in druga vprašanja, članek izvaja primerjalno analizo pogledov Renéja Descartesa in Thomasa Hobbesa. Znano je, da sta bila oba privrženca kartezijanske metode, kar na prvi pogled nakazuje podobnost njunih političnih zaključkov, vendar pa članek ugotavlja, da kljub podobnosti njunih pristopov prihajata do različnih pristopov k dialektičnemu razreševanju protislovja, vgrajenega v kartezijansko metodo.
|
