Podrobno

Sočutna izčrpanost pri osebnih asistentih : magistrsko delo
ID Otoničar, Eva (Avtor), ID Urek, Mojca (Mentor) Več o mentorju... Povezava se odpre v novem oknu

.pdfPDF - Predstavitvena datoteka, prenos (976,87 KB)
MD5: DA08296376098062DD9389614328C457

Izvleček
V magistrskem delu je obravnavan pojav sočutne izčrpanosti pri osebnih asistentih. Gre za poklic, ki temelji na neposredni pomoči in tesnem medosebnem odnosu z uporabnikom, zato je povezan z visokimi čustvenimi in psihičnimi obremenitvami. V teoretičnem delu so predstavljeni pomagajoči poklici, koncept emocionalnega dela ter poklic osebnega asistenta. Opisane so naloge, pogoji dela, pravice in obveznosti asistentov ter kompleksnost odnosa med njimi, uporabniki in njihovimi svojci, ki pogosto presega klasične okvire delovnih razmerij. Poseben poudarek je namenjen pojavoma izgorelosti in sočutne izčrpanosti, simptomom, posledicam ter možnim strategijam preprečevanja. Raziskava temelji na kvalitativnem pristopu in osvetljuje izkušnje osebnih asistentov pri vsakodnevnem delu. Rezultati kažejo, da so asistenti pogosto izpostavljeni čustvenim obremenitvam, nejasnim mejam v odnosu z uporabniki in njihovimi svojci ter zahtevnim delovnim pogojem. Čeprav svoje delo večinoma doživljajo kot smiselno in pomembno, se soočajo s tveganjem za sočutno izčrpanost. Izpostavljajo tudi pomanjkanje ustrezne sistemske podpore in nizko finančno ovrednotenje. Občutek imajo, da jih država ne ceni in vrednoti enako kot zaposlene v primerljivih skrbstvenih poklicih. Ugotovljeno je, da ima sočutna izčrpanost večplastne posledice, od zmanjšane čustvene vpletenosti in depersonalizacije do zmanjšane kakovosti opravljenih storitev, kar neposredno vpliva tudi na uporabnike storitev pomoči. Zato je nujno vzpostaviti učinkovite ukrepe za preprečevanje teh pojavov. Med ključnimi rešitvami izstopa redna strokovna podpora v obliki supervizije, intervizije in individualnih svetovalnih pogovorov, ki bi asistentom omogočali sprotno predelavo težkih izkušenj in čustvenih obremenitev. Prav tako je pomembno spodbujati kontinuirana izobraževanja in usposabljanja, kjer bi asistenti razvijali tako strokovne kot tudi čustvene kompetence, ki so ključne za opravljanje dela. Pomembno je tudi spodbujati skrb zase in samopomoč. Spodbujanje teh praks skupaj z možnostjo boljše organizacijske podpore in primernim finančnim ovrednotenjem bi zmanjšalo tveganje za izčrpanost. Na sistemski ravni pa je treba izboljšati zakonodajno ureditev področja osebne asistence, zagotoviti primerljive pravice z drugimi poklici v socialnem varstvu ter povečati družbeno prepoznavnost tega dela. Na osnovi prebrane literature in opravljene raziskave je mogoče skleniti, da bi z boljšimi pogoji dela, večjo podporo ter širšo družbeno priznano vrednostjo poklica osebnega asistenta lahko pomembno izboljšali kakovost življenja tako asistentov kot uporabnikov osebne asistence. S tem bi bila zagotovljena tudi dolgoročna trajnost izvajanja osebne asistence kot ene ključnih storitev za neodvisno življenje oseb z invalidnostjo.

Jezik:Slovenski jezik
Ključne besede:osebni asistent, sočutna izčrpanost, izgorelost, emocionalno delo, supervizija, intervizija, samopomoč
Vrsta gradiva:Magistrsko delo/naloga
Tipologija:2.09 - Magistrsko delo
Organizacija:FSD - Fakulteta za socialno delo
Kraj izida:Ljubljana
Založnik:[E. Otoničar]
Leto izida:2025
Št. strani:110 str.
PID:20.500.12556/RUL-178459 Povezava se odpre v novem oknu
UDK:159.94:36
COBISS.SI-ID:270205443 Povezava se odpre v novem oknu
Datum objave v RUL:28.01.2026
Število ogledov:219
Število prenosov:73
Metapodatki:XML DC-XML DC-RDF
:
Kopiraj citat
Objavi na:Bookmark and Share

Sekundarni jezik

Jezik:Angleški jezik
Naslov:Empathy Fatigue at Personal Assistants
Izvleček:
This master’s thesis examines the phenomenon of compassion fatigue among personal assistants. This profession is based on direct support and close interpersonal relationships with users and is therefore associated with high emotional and psychological strain. The theoretical part presents the helping professions, the concept of emotional labour, and the profession of the personal assistant. It describes the tasks, working conditions, rights and obligations of assistants, as well as the complexity of their relationships with users and their families, which often go beyond the traditional framework of employment relations. Particular attention is given to burnout and compassion fatigue, their symptoms, consequences, and possible prevention strategies. The research is based on a qualitative approach and highlights the experiences of personal assistants in their everyday work. The findings show that assistants are often exposed to emotional burdens, unclear boundaries in relationships with users and their families, and demanding working conditions. Although they generally perceive their work as meaningful and important, they face the risk of compassion fatigue. They also highlight a lack of adequate systemic support and low financial recognition. Many feel that the state does not value or reward them to the same extent as employees in comparable caregiving professions. The thesis finds, based on the reviewed literature, that compassion fatigue has multifaceted consequences, ranging from reduced emotional engagement and depersonalisation to a decline in the quality of services provided, which directly affects service users. It is therefore essential to establish effective measures to prevent these phenomena. Key solutions include regular professional support in the form of supervision, intervision, and individual counselling, which would allow assistants to process difficult experiences and emotional strain as they arise. Equally important is the promotion of continuous education and training, enabling assistants to develop both professional and emotional competences that are essential for carrying out their work. It is also crucial to encourage self-care and peer support. Promoting such practices, combined with stronger organisational support and fairer financial recognition, would help reduce the risk of exhaustion. At the systemic level, improvements are needed in the legislative regulation of personal assistance, ensuring comparable rights to those of other professions in social care, and increasing public recognition of this work. Based on the reviewed literature and the conducted research, it may be concluded that better working conditions, stronger professional support, and greater social recognition of the value of the personal assistant profession would significantly improve the quality of life of both assistants and users of personal assistance. At the same time, this would ensure the long-term sustainability of personal assistance as one of the key services for independent living for people with disabilities.

Ključne besede:personal assistant, compassion fatigue, burnout, emotional labour, supervision, intervision, self-care

Podobna dela

Podobna dela v RUL:
Podobna dela v drugih slovenskih zbirkah:

Nazaj