Kako (se) učiti : pedagoška psihologija v športu

Kajtna, Tanja (avtor), Jeromen, Tina (avtor), Rejec, Ana (avtor), Usenik, Janja (avtor), Košir, Katja (avtor)

Knjiga »Kako(se) učiti – pedagoška psihologija v športu« je znanstvena monografija v štirih poglavjih, v katerih na skoraj 300 straneh predstavimo nekatere psihološke vidike, ki jih je potrebno upoštevati ob učenju in poučevanju športnih vsebin. Prvo poglavje govori o učenju – predstavimo, da je učenje zelo širok pojem, ki vključuje tako eksplicitno kot implicitno učenje in da poteka v formalnih in neformalnih okoliščinah. Pokažemo tudi, kako deluje naš spomin in kako je potrebo to upoštevati pri lastnem učenju in kako nam lahko poznavanje sebe kot učenca ter poznavanje učnih strategij pomaga pri učinkovitejšem učenju. Predstavimo tudi, kako se učiti različne vrste gradiv in kako pomembni so motivacijski in čustveni vidiki učenja. Izpostavimo tudi vpliv strahu pred neuspehom ter pojasnimo, kako lahko nefunkcionalna prepričanja o neuspehu ovirajo učenje. Vsako poglavje ima tudi priloge, v tem poglavju predstavimo napotke za uporabo tehnike Pomodoro. V drugem poglavju je predstavljena skupina in sicer najprej opredelimo, kaj to sploh je in kaj vse se znotraj skupine dogaja, predstavimo vloge, ki jih ljudje prevzemamo v skupinah in opredelimo koncept skupinske povezanosti, predstavimo razlike med storilnostno in socialno kohezivnostjo ter predstavimo sociometrično preizkušnjo kot tehniko za merjenje kohezivnosti. Predstavimo tudi, kako se skupina razvija po posameznih fazah in prikažemo skupinsko vplivanje, katere načine vodenja poznamo in kako jih je smiselno uporabljati v športu. Opišemo tudi glavne socialno-psihološke eksperimente, ki so pomagali zgraditi naše današnje poznavanje skupinskega delovanja. V prilogah tega poglavja najdemo vaje, ki lahko pomagajo izboljševati skupinsko kohezivnost, ki bi bile uporabne tako v šolskem okolju kot v sklopu športnega treniranja, podrobno pa tudi predstavimo potek izvedbe sociometrične preizkušnje. Tretje poglavje je posvečeno komunikaciji in sicer najprej predstavimo osnovno shemo komunikacije, nato pa najprej predstavimo neverbalno komunikacijo po posameznih kanalih le-te. Tako predstavimo fizično podobo oziroma videz, telesno držo, značilnosti obraznih izrazov, očesnega stika in dotika. Posvetimo se tudi socialnemu prostoru, gestam in kretnjam ter vokalizaciji, poudarimo pa tudi pomen usklajenosti verbalnega in neverbalnega dela sporočila. Pri opisovanju verbalne komunikacije predstavimo tudi tehniki aktivnega poslušanja in jaz stavke, posvetimo pa se tudi delovanju ob konfliktu in metodam deeskalacije. Opredelimo tudi pomen poznavanja tehnike reševanja problemov in metode 6 klobukov kot pristopov, ki lahko pomagata pri učinkoviti komunikaciji. Četrto poglavje se posveča nekaterim sposobnostim, ki so pomembne pri učenju in vsebuje tri podpoglavja. V prvem podpoglavju opredelimo koncentracijo in sicer najprej predstavimo, kdaj smo skoncentrirani in kaj to sploh pomeni ter kakšen je vpliv koncentracije na učenje. Pokažemo, kako lahko pozornost nadzorujemo, usmerimo na pomembne vidike ter se izognemo vplivu motečih dejavnikov in tudi, kaj se dogaja s koncentracijo, ko smo pod stresom. Povemo tudi, kako se lahko naučimo bolje skoncentrirati in temu je namenjena tudi obsežna priloga tega poglavja, kjer so predstavljene mnoge naloge, ki jih lahko uporabimo za vajo koncentracije, kot so križanke, sudoku, osmerosmerke, iskanje razlik in druge. Drugo podpoglavje govori o inteligentnosti, opredelimo konstrukt inteligentnosti in kako so na inteligentnost gledali skozi zgodovino njenega proučevanja. Predstavimo osrednje teorije inteligentnosti ter nekaj teoretičnih pristopov, ki zagovarjajo mnogoterost inteligentnosti, prikažemo pa tudi, kaj je čustvena inteligentnost in zakaj je pomembna pri delu in v vsakodnevnem življenju. Spregovorimo tudi o tem, kako merimo inteligentnost in kaj izmerjeni rezultati inteligentnosti povedo ter kako je inteligentnost povezana z učnim uspehom in uspehom v življenju na splošno. Zadnje podpoglavje govori o ustvarjalnosti in sicer povemo, kaj ta koncept pomeni in kateri so kriteriji, da lahko posameznikovo mišljenje označimo kot ustvarjalno. Povemo tudi, kako na ustvarjalnost gledajo različne teorije in kako poteka ustvarjalni proces ter kako lahko z uporabo različnih metod in usmeritev spodbujamo ustvarjalnost. Posebnost knjige je tudi, da se vsako poglavje zaključi z več miselnimi vzorci, v katerih je prikazana vsebina, knjiga pa je polna tudi praktičnih nalog, s pomočjo katerih bodo bralci lahko vzdrževali pozornost ob sledenju vsebine.

• Jezik: Slovenski jezik
• Ključne besede: pedagoška psihologija, šport, športna vzgoja, športno treniranje, učenje, spomin, učne strategije, strah pred neuspehom, pojmovne sheme, miselni vzorci, skupina, skupinske vloge, skupinska dinamika, kohezivnost, razvoj skupine, faze razvoja skupine, sociometrična preizkušnja, skupinsko vplivanje, vodenje, eksperimenti socialnega vplivanja, komunikacija, neverbalna komunikacija, verbalna komunikacija, kanali neverbalne komunikacije, aktivno poslušanje, jaz stavki, konflikt, deeskalacija, tehnika reševanja problemov, metoda 6 klobukov, koncentracija, usmerjanje pozornosti, vaje koncentracije, tehnike predstavljanja, inteligentnost, teorije inteligentnosti, čustvena inteligentnost, merjenje inteligentnosti, ustvarjalnost, kriteriji ustvarjalnosti, ustvarjalni proces, spodbujanje ustvarjalnosti
• Tipologija: 2.01 - Znanstvena monografija
• Organizacija: FŠ - Fakulteta za šport
• Status publikacije: Objavljeno
• Različica publikacije: Objavljena publikacija
• Kraj izida: Ljubljana
• Založnik: Fakulteta za šport
• Leto izida: 2025
• Št. strani: 296 str.
• PID: 20.500.12556/RUL-178432
• ISBN: 978-961-7095-41-8
• COBISS.SI-ID: 260331523
• Datum objave v RUL: 18.02.2026

Licence

• Licenca: CC BY-SA 4.0, Creative Commons Priznanje avtorstva-Deljenje pod enakimi pogoji 4.0 Mednarodna
• Povezava: http://creativecommons.org/licenses/by-sa/4.0/deed.sl
• Opis: Ta licenca Creative Commons je zelo podobna običajni licenci Priznanje avtorstva, vendar zahteva, da so materialne avtorske pravice na izpeljanih delih upravljane z enako licenco.
• Začetek licenciranja: 01.12.2025